Rapalska meja

Rapalska pogodba, ki so jo 12. 11. 1920 podpisali v italijanskem mestu Rapallo in po kateri je Kraljevini Italiji pripadla tretjina slovenskega ozemlja, je močno spremenila tudi življenje ljudi na območju Žirov in Sovodnja. Meja je razdelila nekdanje sosede, sorodnike in prijatelje v dve različni državi – Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS (pozneje Kraljevino Jugoslavijo).

Meja

Rapalsko mejo, ki je potekala od Peči nad Ratečami čez Triglav do Reke, os na terenu označili z mejnimi kamni. Razdelili so jo na 70 odsekov, na začetku vsakega pa je stal glavni mejni kamen. Med glavnimi so stali manjši mejni kamni. Na območju naše tematske poti stoji kar pet glavnih mejnikov od številke 35 do 39.

Ob meji so vzniknile številne utrdbe, ki naj bi varovale mejo in zaledje – po letu 1932 na strani Italije t.i. Alpski zid, po letu 1939 na strani Jugoslavije t.i. Rupnikova linija.

Pot

Pot prilagodite svojim zmožnostim in razpoložljivem času. Lahko prehodite celo pot od Žirov do »Vrhovca« v Podlanišču (46 km, 9 – 10 ur), ali pa izberete krožno pot iz Žirov do Mrzlega vrha in nazaj do Žirov (13 km, 4 ure). Če se odločite za izhodišče na Sovodnju, se lahko podate do Mrzlega vrha do mejnika št. 38, (14 km, 4 ure v obe smeri) ali v nasprotni smeri do mejnika št. 36 v Novi Oselici (6 km, 2 uri – krožno), oziroma pot podaljšate naprej do mejnika št. 35, ki stoji »Pr´Vrhovc« v Podlanišču (14,5 km, 4,5 ure s povratkom do glavne ceste za Cerkno – Svodenj, v Podlanišču).