Dogodki - 2024 - Turizem Škofja Loka

Dogodki

Hero banner
Februar 2024
PoToSrČePeSoNe
   1234
567891011
12131415161718
19202122232425
26272829   
       
Izberi kraj
Izberi aktivnost
22. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Borut Cencel: Smisel življenja

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka razstava

Februarja si lahko v Preddverju Sokolskega doma Škofja Loka ogledate razstavo z naslovom Smisel življenja.

Svoje slike razstavlja Borut Cencel, ki se je rodil v Šentvidu pri Stični, življenjska pot pa ga je pripeljala v Kranj, kjer živi že štiri leta. Vedno je rad risal in slikal, sedaj pa se s slikarstvom intenzivno ukvarja zadnja tri leta. V tem času je razvil svoj slikarski izraz.

Motive upodablja na lesonit ali platno. Njegove slike spominjajo na naivno slikarstvo, všeč pa so mu motivi, ki se zgledujejo v nadrealizmu.

V naravo gre slikat malokdaj, saj najraje slika doma. Slikanje mu pomeni sprostitev.

Razstavo si lahko ogledate vse do 25. 2. 2024 v delovnem času Sokolskega doma:

·        torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,

·        sobota: 9.30–12.30,

·        nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,

·        ponedeljek in prazniki: zaprto.


Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si, Sokolski dom Škofja Loka: 04 511 23 35

razstava_preddverje.png
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
Po urniku Sokolskega doma
Škofja Loka
12.00-13.00 oz. po dogovoru

Razstava fotokluba Anton Ažbe

Gorenja vas - Poljane Galerija Šubičeve hiše Poljane Razstava
Vabljeni na razstavo fotokluba Anton Ažbe Škofja Loka, nastalo ob srečanju Gorenjskih fotografov 2023 z naslovom Rja.

Več info:
051 200 890
zavod@poljanskadolina.com
www.subicevahisa.si
9.30 do 13.30

Dobimo se ob pol desetih

Škofja Loka Telovadnica Osnovne šole Škofja Loka-Mesto Počitniške dejavnosti za otroke od 1. do 6. razreda
Za otroke bomo organizirali počitniške dejavnosti v času zimskih počitnic. Organizirane bodo športne in ustvarjalne delavnice Otroci bodo počitnice preživeli v družbi prijateljev in animatorjev. Udeležba je za otroke brezplačna.
Več informacij in prijave zbiramo na spletni strani DPM Škofja Loka.

Več: Jelka, 040 334 475, dpm.skofjaloka@gmail.com
17.00

BEREMO S KUŽKOM Obvezne predhodne prijave

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Delavnica branja za otroke
Delavnica Beremo s kužkom poteka v družbi psa, ki se mu pridružijo otroci. Na začetku se otroci spoznajo s psom, tako da pristopijo k njemu, ga pobožajo, mu dajo priboljšek. Velik del delavnice predstavlja branje kužku, običajno pa na delavnici ostane tudi čas za igro s psom. Knjižničarka pripravi primerne pravljice, ki jih lahko otroci izberejo in preberejo kužku, pripravi tudi poučne knjige o psih, njihovih značilnostih, pasmah in vzgoji, ki si jih otroci lahko izposodijo.

Delavnica je namenjena otrokom starim od 7. leta dalje, ki imajo bralne težave ali pa si želijo bolje spoznati navade in kvalitete psov. Nekateri otroci pridejo z namenom, da premagajo strah pred temi živalmi.
Delavnico vodi prostovoljka Nika iz društva Ambasadorji nasmeha. 
Na delavnico se je potrebno prijaviti.
Več: zelezniki@knjiznica-skofjaloka.si
04 510 14 90, 041 442 075

ertg98ew4a9.jpg
23. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Borut Cencel: Smisel življenja

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka razstava

Februarja si lahko v Preddverju Sokolskega doma Škofja Loka ogledate razstavo z naslovom Smisel življenja.

Svoje slike razstavlja Borut Cencel, ki se je rodil v Šentvidu pri Stični, življenjska pot pa ga je pripeljala v Kranj, kjer živi že štiri leta. Vedno je rad risal in slikal, sedaj pa se s slikarstvom intenzivno ukvarja zadnja tri leta. V tem času je razvil svoj slikarski izraz.

Motive upodablja na lesonit ali platno. Njegove slike spominjajo na naivno slikarstvo, všeč pa so mu motivi, ki se zgledujejo v nadrealizmu.

V naravo gre slikat malokdaj, saj najraje slika doma. Slikanje mu pomeni sprostitev.

Razstavo si lahko ogledate vse do 25. 2. 2024 v delovnem času Sokolskega doma:

·        torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,

·        sobota: 9.30–12.30,

·        nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,

·        ponedeljek in prazniki: zaprto.


Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si, Sokolski dom Škofja Loka: 04 511 23 35

razstava_preddverje.png
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
od 17. do 18.30 ure otroci, od 19. do 20.30 ure odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kulturna prireditev
Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov. 
Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik
Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle. 
V Knjižnici Jožeta Mazovca bo v torek, 6.2. 2024 ob 19. uri  literarni večer z naslovom: Moj pogled na Ivana Tavčarja, Franja Košenini, poročena Tavčar. Vabljeni!
V Sokolskem domu Škofja Loka bo 17. 2. 2024 ob 10. uri v okviru otroškega glasbenega abonmaja predstava Leteča žaba. Vabljeni!  

Več: Nadja Strajnar Zadnik
GSM:031 511 781
e-mail: nadja.strajnar@hotmail.com;
              nadja.strajnar@gmail.com 

IMG-20231116-WA0013.jpg
9.00

TAPKANJE Z ENERGIJSKIMI VAJAMI

Žiri Krajevna Knjižnica Žiri, Tabor 2, Žiri delavnica

Današnji čas nas nevzdržno priganja in nas izčrpava. Vzemite si nekaj časa zase in se nam pridružite na energijskih vajah in delavnici tapkanja. Vodi Irena Rečnik

Dobimo se čitalniških prostorih Krajevne knjižnice Žiri.
Več:  Irena Rečnik 041 464 683

tapkanje1.PNG
Po urniku Sokolskega doma
Škofja Loka
17.00

Pravljica skozi lutko – delavnica za spretne prste: RADOVEDNI ZAJČEK

Gorenja vas - Poljane Krajevna knjižnica Gorenja vas, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas Delavnica za otroke
Za otroke, ki radi ustvarjajo in uživajo ob pravljicah, ima vzgojiteljica in svobodna umetnica Dragica Toplišek Tušar polno idej. Ustvarjalna delavnica je namenjena otrokom od 4. leta dalje. 
Več: gorenjavas@knjiznica-skofjaloka.si
04 510 71 00, 041 442 095

swegwgwgwgs.jpg
24. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Borut Cencel: Smisel življenja

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka razstava

Februarja si lahko v Preddverju Sokolskega doma Škofja Loka ogledate razstavo z naslovom Smisel življenja.

Svoje slike razstavlja Borut Cencel, ki se je rodil v Šentvidu pri Stični, življenjska pot pa ga je pripeljala v Kranj, kjer živi že štiri leta. Vedno je rad risal in slikal, sedaj pa se s slikarstvom intenzivno ukvarja zadnja tri leta. V tem času je razvil svoj slikarski izraz.

Motive upodablja na lesonit ali platno. Njegove slike spominjajo na naivno slikarstvo, všeč pa so mu motivi, ki se zgledujejo v nadrealizmu.

V naravo gre slikat malokdaj, saj najraje slika doma. Slikanje mu pomeni sprostitev.

Razstavo si lahko ogledate vse do 25. 2. 2024 v delovnem času Sokolskega doma:

·        torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,

·        sobota: 9.30–12.30,

·        nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,

·        ponedeljek in prazniki: zaprto.


Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si, Sokolski dom Škofja Loka: 04 511 23 35

razstava_preddverje.png
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
Po urniku Sokolskega doma
Škofja Loka
po urniku programa

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 Postne delavnice | Slikanje postnega prta

Škofja Loka Učilnica v župnišču v Stari Loki Kulturna prireditev, Likovna delavnica

Postne delavnice bo vodila akademska slikarka Agata Pavlovec. Vabljeni mladi in odrasli, ki radi rišete, slikate, ustvarjate in vas zanima, kaj so postni prti in čemu so namenjeni.

17. februar 2024, 16.00–18.00,

24. februar 2024, 16.00–18.00 in

2. marec 2024, 16.00–18.00

Prijave za delavnico zbira Agata Pavlovec (031 432 457).

Več: Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka, Urška Florjančič, 031 261 813, urska.florjancic@telemach.net Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
11.00

Grajska matineja: vodeni ogled Loškega muzeja in kava v Grajski kavarni Škofja Loka

Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka vodenje
Preživite dopoldne na Loškem gradu! Vsako zadnjo soboto v mesecu se lahko z muzejskim vodnikom odpravite na ogled stalnih zbirk ter spoznate bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega, nato pa se s kuponom odpravite še v Grajsko kavarno Škofja Loka na kavo in odličen razgled na srednjeveško mesto.

Dogodek poteka sočasno s muzejsko delavnico za otroke in družine Izdelaj svojo prazgodovinsko ogrlico!

Cena: odrasli 6 EUR, seniorji (65+) 5 EUR, dijaki in študenti 4 EUR (vključuje vstopnico v muzej, vodenje in kavo po izboru v Grajski kavarni Škofja Loka)

Vabljeni!
Več info: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
11.00

Izdelaj svojo prazgodovinsko ogrlico! Muzejska delavnica za otroke in družine

Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka Delavnica

Otroci in starši,

vabljeni na še eno zanimivo muzejsko delavnico. Ogledali si bomo arheološko zbirko Loškega muzeja, ki nas bo ponesla več tisoč let nazaj. Pogovorili se bomo o življenju in navadah ljudi v obdobju prazgodovine in si ogledali številne zanimive najdbe, ki nam bodo navdih za ustvarjanje svoje lastne prazgodovinske ogrlice.

Na delavnici so v spremstvu staršev dobrodošli tudi predšolski otroci. Dogodek poteka sočasno z Grajsko matinejo
Več info: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
25. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Borut Cencel: Smisel življenja

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka razstava

Februarja si lahko v Preddverju Sokolskega doma Škofja Loka ogledate razstavo z naslovom Smisel življenja.

Svoje slike razstavlja Borut Cencel, ki se je rodil v Šentvidu pri Stični, življenjska pot pa ga je pripeljala v Kranj, kjer živi že štiri leta. Vedno je rad risal in slikal, sedaj pa se s slikarstvom intenzivno ukvarja zadnja tri leta. V tem času je razvil svoj slikarski izraz.

Motive upodablja na lesonit ali platno. Njegove slike spominjajo na naivno slikarstvo, všeč pa so mu motivi, ki se zgledujejo v nadrealizmu.

V naravo gre slikat malokdaj, saj najraje slika doma. Slikanje mu pomeni sprostitev.

Razstavo si lahko ogledate vse do 25. 2. 2024 v delovnem času Sokolskega doma:

·        torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,

·        sobota: 9.30–12.30,

·        nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,

·        ponedeljek in prazniki: zaprto.


Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si, Sokolski dom Škofja Loka: 04 511 23 35

razstava_preddverje.png
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
Po urniku Sokolskega doma
Škofja Loka
26. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
15:00-18:00

Klekljarska delavnica

Žiri Krajevna Knjižnica Žiri Delavnice za odrasle
Klekljarsko društvo Cvetke v sodelovanju s Krajevno knjižnico Žiri vsak ponedeljek popoldan organizira ure klekljanja. Nova znanja, prijetna družba, vse to vas čaka vsak ponedeljek v čitalniških prostorih Krajevne knjižnice Žiri. Družimo se od 15.00 do 18.00. Obvezne so predhodne prijave.

Več: Tanja Mlinar, 040 425 120
10:15 do 11:15 in 11:30 do 12:30

Trening možganov

Škofja Loka Mladinski oddelek knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Prireditev za odrasle

Prva skupina od 10.15 do 11.15

Druga skupina od 11.30 do 12.30

Več: info@knjiznica-skofjaloka.si, 04 511 25 00, 051 672 367

27. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
16.00 do 18.30

Začetni tečaj klekljanja

Škofja Loka Krajevna Knjižnica Žiri, Tabor 2, Žiri Delavnice za odrasle
Klekljarsko društvo Cvetke v sodelovanju s Krajevno knjižnico Žiri vsak  torek popoldan organizira začetno klekljarsko delavnico. 
Več: Tanja Mlinar 040 425 120
19.00

Predstavitev knjige TRIGLAV JE NAŠ!

Škofja Loka Mladinski oddelek knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Predstavitev knjige

Dušan Škodič v knjigi osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Gre za obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo, ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom. Razvoj organiziranega planinstva in alpinizma v Avstroogrski monarhiji je bil prepleten s prebujanjem narodne zavesti, ki je trčila ob hotenja tukaj živečih Nemcev, ki so te gore prav tako imeli za svoje.


Iz knjige odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani monarhiji. Po njenem razpadu so nastale nove države, čas začetkov planinstva in alpinizma pa je prekrila namerna pozaba, ki je ohranila le črno-bela poglavja, ki so predstavljala predvsem plehko fasado.

Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je omogočilo zapolniti nastale razpoke v času in na novo osvetliti zgodovino našega planinstva in alpinizma, ki je mnogo zanimivejša od do zdaj znane, predvsem pa vse skupaj dobi pravi smisel.


Več info: info@knjiznica-skofjaloka.si, 04 511 25 00, 051 672 367

17:00

PRAVLJIČNA JOGA S TINO

Škofja Loka Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka šport

Bistvo pravljične joge je pravljica, ki jo otroci doživljajo z gibanjem (asanami - telesnimi položaji pri jogi), dihanjem in sproščanjem. Vključene so še igre, rime, uganke, pesmi... Otroci so aktivni, razvijajo govorni, miselni in čustveni razvoj, hkrati pa odpotujejo v čarobni svet domišljije.

Joga je primerna za otroke od 4. leta starosti dalje. Zaželjene so podlage za vadbo.

Več: 04 511 25 06
joga zaotroke.jpg
28. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00-19:00

Šah v knjižnici

Škofja Loka Krajevna knjižnica Trata Družabne igre
Šahovski navdušenci ste vabljeni, da se pomerite v šahiranju s krajani in člani šahovskega kluba Škofja Loka.

Informacije: trata@knjiznica-skofjaloka.si, 04 51 51 390
Šah.jpg
29. februar 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku

LEGO ROBOTIKA za osnovnošolce

Škofja Loka Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Tečaj za otroke

Vabljeni na celoletni tečaj lego robotike za osnovnošolce. Na tečaju se bodo učenci naučili programirati na zabaven in praktičen način. Mlajši učenci bodo gradili in spoznali, kako delujejo mehanske naprave.

Termini od:  14.45 do 16.15; od 16.30 do 18.00; od 18.15 do 19.45.


Več: Tilen – Inštitut 4.0: 040 331 881

slon.png
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
12.00-13.00 oz. po dogovoru

Razstava fotokluba Anton Ažbe

Gorenja vas - Poljane Galerija Šubičeve hiše Poljane Razstava
Vabljeni na razstavo fotokluba Anton Ažbe Škofja Loka, nastalo ob srečanju Gorenjskih fotografov 2023 z naslovom Rja.

Več info:
051 200 890
zavod@poljanskadolina.com
www.subicevahisa.si
19:00

VEIDERJEV VEČER: Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Jurjeva dvorana, Stara Loka Predavanje

Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor in avtorica potujoče razstave o dr. Andreju Karlinu ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa, bo predstavila življenje in delo starološkega rojaka, velikega Slovenca in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo.

Večer bo z igranjem na harfo obogatil Jurij Karlin, učenec Glasbene šole Škofja Loka. 


Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
1. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00 - 18:30 otroci 19:00 - 20:30 odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kultura

Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov.

Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik

Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle.  

Več: Nadja Strajnar Zadnik GSM:031 511 781 e-mail: nadja.strajnar@hotmail.comnadja.strajnar@gmail.com
2. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
po urniku programa

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 Postne delavnice | Slikanje postnega prta

Škofja Loka Učilnica v župnišču v Stari Loki Kulturna prireditev, Likovna delavnica

Postne delavnice bo vodila akademska slikarka Agata Pavlovec. Vabljeni mladi in odrasli, ki radi rišete, slikate, ustvarjate in vas zanima, kaj so postni prti in čemu so namenjeni.

17. februar 2024, 16.00–18.00,

24. februar 2024, 16.00–18.00 in

2. marec 2024, 16.00–18.00

Prijave za delavnico zbira Agata Pavlovec (031 432 457).

Več: Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka, Urška Florjančič, 031 261 813, urska.florjancic@telemach.net Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
12:00

ORGLE OPOLDNE: predtekmovalni recital Zale Ažbe

Škofja Loka Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska cerkev) na Spodnjem trgu v Škofji Loki koncert

Nove orgle na koru Špitalske cerkve na Lontrgu, opus 42 Orglarstva Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem, so izjemna pridobitev za Glasbeno šolo Škofja Loka. Na tokratnem opoldanskem koncertu se bo na njih predstavila Zala Ažbe, nekdaj učenka orgel škofjeloške glasbene šole, ki sedaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Renate Bauer, red. prof. Nastopila bo s programom, ki ga je pripravila za 53. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije.

Vstop je prost.
Več: Klemen Karlin, 031 360 369 klemen.karlin@gsskofjaloka.si
ORGLE V ŠPITALSKI CERKVI.jpg
16.00 - 18.00

DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Postne delavnice: Slikanje postnega prta

Škofja Loka župnišče v Stari Loki, učilnica Likovna prireditev

Likovne delavnice slikanja postnega prta bo vodila akad. slikarka Agata Pavlovec. Vabljeni vsi, ki radi rišete, slikate, ustvarjate in vas zanima kaj so postni prti in čemu so namenjeni. Spoznali boste slovensko mistikinjo in glasbenico Cvetano Priol in s slikarskim čopičem upodobili njeno življenje. Cvetanin postni prt križane ljubezni bo likovno dopolnil Pasijonski večer 2024 v Stari Loki.

Prijave za delavnico zbira Agata Pavlovec (031 432 457).
3. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
4. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
5. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
18:00

8. Glasbeni vrtiljak

Škofja Loka Kapela Puštalskega gradu Koncert

Vabimo vas na javni nastop učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka. Prisluhnili boste različnim glasbenim inštrumentom in pestremu glasbenemu programu iz različnih glasbenih obdobij. Vljudno vabljeni. 

Več: Liljana Poklukar Herman, 064 147 147, pomocnik@gsskofjaloka.si


6. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
18:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Koncert duhovniškega okteta Oremus

Škofja Loka Župnijska cerkev sv. Urha v Žabnici Koncert
Pasijonski večer se bo pričel s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Urha v Žabnici in nadaljeval s koncertom duhovniškega okteta Oremus.
Duhovniški oktet novomeške in ljubljanske škofije Oremus deluje že od leta 2006 in ga sestavlja po novem devet duhovnikov - sedem župnikov, en veroučitelj v Škofovih zavodih in en voditelj pastorale za mladino v Cerkvi na Slovenskem. Umetniška vodja in dirigentka pa je prof. Damijana Božič Močnik.
Tokrat se bodo predstavili s postnimi pesmimi.

Več: Župnija Sveti duh pri Škofji Loki, Darija Jamnik, 031 752 669, darija.jamnik@gmail.com; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
7. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
18:00

Osrednja občinska prireditev ob mednarodnem dnevu žensk

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka kulturna prireditev

Ob mednarodnem dnevu žensk vas Občina Škofja Loka in Osnovna šola Ivana Groharja vabita na osrednjo občinsko prireditev z naslovom Veličastne.

Obraze tistih, ki postavljajo smerokaze, bomo odkrili v četrtek, 7. marca 2024, ob 18.00 v Sokolskem domu Škofja Loka.

Slavnostna govornica bo gospa Miriam Možgan, svetovalka predsednice republike Slovenije za zunanjo politiko.

Kulturni program bodo oblikovali učitelji in učenci Osnovne šole Ivana Groharja.

Več: Pia Pivk, pia.pivk@zavod973.si
5.jpg
10:00

Območno srečanje otroških gledaliških skupin 2024

Škofja Loka Loški oder Gledališka predstava
Na srečanju se bodo predstavile otroške gledališče skupine, ki delujejo na škofjeloškem območju v okviru osnovnih šol ali kulturnih društev. Odigrale nam bodo otroške gledališče predstave, ki so nastale v zadnji sezoni. Strokovna spremljevalka srečanja bo: Aleksandra Blagojević

Več: JSKD Škofja Loka, Aldo Komar, oi.skofja.loka@jskd.si
8. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00 - 18:30 otroci 19:00 - 20:30 odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kultura

Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov.

Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik

Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle.  

Več: Nadja Strajnar Zadnik GSM:031 511 781 e-mail: nadja.strajnar@hotmail.comnadja.strajnar@gmail.com
9. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

11:00

Javno vodstvo po razstavi Dolgo 19. stoletje, Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški muzej Škofja Loka Vodenje po razstavi

Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta. “Dolgo 19. stoletje” na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

Besedila na razstavi so prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Javno vodstvo je del programa v okviru Meseca kuLture, ki ga prireja Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani.

Več: Loški muzej Škofja Loka, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
Vodenje.jpg
10. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

11. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

12. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19.00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonski dan

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Kultura
Vabljeni na Pasijonski dan, na katerem bomo predstavili novo številko zbornika Pasijonski doneski in odprli pasijonsko razstavo.
V 19. številki zbornika Pasijonski doneski bomo brali o svetih stopnicah ter o motivu Jezusa v stiskalnici, pa o pasijonskih filmih, pasijonski glasbi in pasijonskih podobicah. Predstavljamo Križev pot, delo priznanega grafika in profesorja mag. Črtomira Freliha, razgledamo pa se tudi po kronologiji dogajanj, povezanih s pasijoni v letu 2023.
Na pasijonski razstavi se bo z grafikami (monotipije na papirju) predstavil mag. Črtomir Frelih. Na ogled bo 14 postaj križevega pota.
Več: Muzejsko društvo Škofja Loka, Helena Janežič, hjanezic@gmail.com, 031 878 764; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
13. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19:00

Pripovedke ob peči: Boštjan Napotnik

Škofja Loka Škoparjeva hiša na vrtu Loškega muzeja Škofja Loka Kultura
Boštjan Napotnik – Napo je eden od prvih pripovedovalcev na slovenski sceni, ki se je kalil med legendarnim pripovedovalskim kolektivom Radia Študent Za dva groša fantazije. Je človek mnogih in širokih zanimanj, nabrušenega jezika, spreten tako s pisalom kot s kuhalnico. Kreativni direktor oglaševalske agencije, televizijski voditelj, špiker, pisec knjig, kulinarični raziskovalec in avtor bloga www.kruhinvino.com.

Več: Loški muzej Škofja Loka in KD Grable, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
Bostjan Napotnik.jpg
14. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
17:30

Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin 2024

Škofja Loka OŠ Cvetka Golarja Folklora
Na srečanju se bodo predstavile otroške in odrasle folklorne skupine, ki delujejo na škofjeloškem območju v okviru osnovnih šol ali kulturnih društev. Odigrale nam bodo odrske folklorne postavitve, ki so nastale v zadnji sezoni. Strokovni spremljevalki srečanja bosta: Nina Mažgon Mueller in Anja Verderber.

Več: JSKD Škofja Loka, Aldo Komar, oi.skofja.loka@jskd.si
15. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00 - 18:30 otroci 19:00 - 20:30 odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kultura

Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov.

Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik

Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle.  

Več: Nadja Strajnar Zadnik GSM:031 511 781 e-mail: nadja.strajnar@hotmail.comnadja.strajnar@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijon po človeštvu in človeških rokah

Železniki Cerkev sv. Petra v Selcih Dramska igra
Člani kulturnega društva pod vodstvom Gregorja Gartnerja skupaj z Župnijo Selca pripravljajo avtorsko izvedbo pasijonske igre z naslovom Pasijon po človeštvu in človeških rokah. V njej se svetopisemske podobe prepletajo s človeško realnostjo, v kateri morda lahko uzremo trpljenje, ki je brezčasno in ga čuti tudi človeštvo, čigar roke ga hkrati povzročajo.
Pri uprizoritvi sodelujejo igralci in pevci iz Selc in okolice, prav tako pa Mladinski MePZ Minuta čez in Cerkveni zbor sv. Peter Selca. Čeprav gre za igro z versko vsebino, je Pasijon po človeštvu in človeških rokah pravzaprav posameznikovo razmišljanje o trpljenju. V ospredju je seveda trpljenje in smrt Jezusa Kristusa na križu, hkrati pa so prisotne tudi misli in podobe iz sedanjosti.

Več: Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek Selca, Gregor Gartner, gartner.gregor@gmail.com, 051 419 201; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
16. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
17. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
18. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
20. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
18:00

Predavanje dr. Bojana Knifica: Fenomen »narodne noše«

Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka Predavanje

»Narodna noša« se je začela razvijati v sredini 19. stoletja med slovensko zavednimi meščani, v času taborskega gibanja pa se je širila med kmečko prebivalstvo in postala prepoznavni znak Slovenstva. Navdihovala se je v oblačenju kmečkega prebivalstva prve polovice 19. stoletja, a je bila vedno v vlogi preobleke oz. kostuma za posebne priložnosti, s katerim so nosilci izražali svojo narodno, pokrajinsko ali ožje lokalno pripadnost.

Ljudje »narodno nošo« oblečejo, da se pred drugimi pokažejo kot Slovenci, Gorenjci …, prevzela pa je tudi druge naloge. Tekom 170-letnega razvoja se je spreminjala in dobila različice – enim bolj in drugim manj ljube. Z njo povezanih vprašanj je več kot odgovorov, a bomo vsaj na nekatera skušali odgovoriti.

Več: Loški muzej Škofja Loka, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
Predavanje dr. Bojana Knifica.jpg
21. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
18.00

9. Glasbeni vrtiljak

Škofja Loka Kapela Puštalskega gradu Koncert
Vabimo vas na javni nastop učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka. Prisluhnili boste različnim glasbenim inštrumentom in pestremu glasbenemu programu iz različnih glasbenih obdobij. Vljudno vabljeni. 

Liljana Poklukar Herman, 064 147 147, pomocnik@gsskofjaloka.si
22. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00 - 18:30 otroci 19:00 - 20:30 odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kultura

Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov.

Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik

Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle.  

Več: Nadja Strajnar Zadnik GSM:031 511 781 e-mail: nadja.strajnar@hotmail.comnadja.strajnar@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19:00

Koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka

Škofja Loka Kristalna dvorana Sokolskega doma Škofja Loka Koncert

Vljudno vabljeni na koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka. Učitelji se bodo predstavili v različnih glasbenih zasedbah in pripravili zanimiv glasbeni program. Vljudno vabljeni!

Liljana Poklukar Herman, 064 147 147, pomocnik@gsskofjaloka.si

19:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonski večer 2024 v Stari Loki | Cvetana Priol – Pričevalka križane ljubezni

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija v Stari Loki Kultura
Literarno-glasbeni recital bo posvečen slovenski mistikinji, pesnici, glasbenici, zborovodkinji Cvetani Priol, kandidatki za blaženo. Branje njene poezije in premišljevanj s pasijonsko tematiko, v katerih se odseva in razkriva njeno življenje, se bo prepletalo s petjem njenih pesmi v izvedbi staroloških pevskih zborov.

Več: Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka, Urška Florjančič, 031 261 813, urska.florjancic@telemach.net; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
23. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
9:00-13:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske delavnice

Škofja Loka Mestni trg v Škofji Loki Delavnice
Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka bo v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona tudi tokrat pripravilo že tradicionalne delavnice.
• Izdelava butaric za cvetno nedeljo.
Na delavnici bomo obiskovalcem prikazali kako se izdela tradicionalna loška butarica. Obiskovalci bodo lahko sami ali s pomočjo prostovoljcev izdelali svojo butarico in jo odnesli domov.
• Ustvarjanje izdelkov iz gline
Pogledali si boste lahko, kako nastajajo podobe izpod rok izkušene oblikovalke in umetnice; dobili boste navodila, kaj potrebujete in kako začeti; naučili se boste osnovnih prijemov in skrivnosti, kako sestaviti in oblikovati določeno podobo ter kako glino sušiti.
• Izdelava pirhov
Na delavnici bomo prikazali, kako se izpiha jajce ter več načinov barvanja in krašenja pirhov.
Za pokušino bo na voljo tudi nekaj tradicionalnih postnih jedi: aleluja, loška smojka, loška medla.

Več: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka, Martin Krajnik, martin.krajnik@gmail.com, 031 356 645; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
9:00-13:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Izdelava butare velikanke

Škofja Loka Cankarjev trg v Škofji Loki Kultura
Loški skavti že več kot desetletje tik pred cvetno nedeljo na Cankarjevem trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Jakoba postavijo butaro velikanko. 8 metrska butara stoji pred cerkvijo vse do velike sobote. Pri izdelavi in postavitvi butare poleg sedanjih in bivših skavtov sodelujejo še starši skavtov in g. župnik.

Več: Loški skavti, Lara Dagarin, lara.dagarin@gmail.com, 051 850 759; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
11:00

Grafična delavnica za otroke in družine

Škofja Loka Kašča, Galerija Franceta Miheliča Grafična delavnica

Tokrat se bomo zbrali pred Kaščo in si ogledali likovna dela v Zbirki Franceta Miheliča, ki jih je slikar podaril rojstni Škofji Loki. Mihelič je eden najbolj izrazitih in izvirnih slovenskih mojstrov fantastike, motive za svoje ustvarjanje pa je črpal iz realnega in sanjskega sveta ter spominov na otroštvo. Spoznali bomo njegove priljubljene motive kurentov in drugih fantastičnih bitij ter se še posebej osredotočili na njegova grafična dela. Nato se bomo podali v pedagoško sobo Loškega muzeja, vstopili v svet domišljije in v grafični tehniki upodobili svoja sanjska bitja.

Vabljeni! Na delavnici so v spremstvu staršev dobrodošli tudi predšolski otroci.

Več: Loški muzej Škofja Loka, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
Grafična delavnica za otroke in družine.jpg
24. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
25. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
26. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
27. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
18:00

Otvoritev razstave Vesne Bukovec: Svet brez meja

Škofja Loka Galerija Ivana Groharja Razstava
Vesna Bukovec je sodobna vizualna umetnica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. V svojih delih se kritično odziva na problematike sodobnega časa in komentira različne družbeno-politične situacije, s katerimi se soočamo vsakodnevno; od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vlogo ženske v sodobni družbi, begunsko krizo, kratenje človekovih pravic, podnebno krizo ipd. V Galeriji Ivana Groharja se bo predstavila z izborom zanjo značilnih risb z besedili, ki ne le beležijo turbulentna dogajanja v družbi, ampak posredujejo tudi jasna in neposredna aktivistična sporočila.

Več: Loški muzej Škofja Loka, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
Otvoritev razstave Vesne Bukovec.jpg
28. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19:00

Bralni klub Divja Loka - Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna

Škofja Loka Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Bralni klub
Vabljeni k sodelovanju pri bralnem klubu za odrasle.
V marcu bomo brali bosansko-ameriškega avtorja, rojenega 1964 v Sarajevu, Aleksandra Hemona. Hemon je esejist, kritik, televizijski pisatelj in scenarist. Doštudiral je v Sarajevu, magistriral pa v ZDA na Northwestern University.
V slovenščino so prevedena dela: Projekt Lazar (2010, Modrijan), Knjiga mojih življenj (Modrijan, 2013), Vprašanje Bruna (Goga, 2019) in To ni zate (Goga, 2023). Vsa dela je prevedla Irena Duša.
Vprašanje Bruna je zbirka kratke proze, ki v junaku osrednje novele, Jozefu Proneku, v marsičem povzema biografijo samega avtorja: medtem ko je na večmesečni štipendiji v ZDA, izbruhne vojna v BiH, prijatelji in sorodniki so ujeti v obleganem Sarajevu, junak pa skuša razbrati, kaj se dogaja, preko TV ekranov in redkih pisem ter klicev. Izkoreninjenost, občutki krivde, odrezanost, tudi jezikovna, od vseh doslej znanih svetov porajajo suh humor ter hkrati svež poetični pogled tako na novo domovino kot na otroštvo in mladost v bivši Jugoslaviji. V praznini se rojevajo nov jezik in nove identitete, s katerimi z osupljivo spretnostjo žonglira pripovedovalec. Vohun Sorge in njegovi pomočniki, družinski izlet na plažo, harmonika in atentat na nadvojvodo Ferdinanda, razlika med romansko solato in ledenko, vse je lahko povod za vrtoglav zgodbeni vrtiljak. (Bukla)
Prosimo, da se na bralni klub Divja Loka prijavite na drustvograble@gmail.com. Bralni klubi so namenjeni razvoju bralne kulture in kulture dialoga, povezovanju in druženju s knjigami. Moderira in pripravlja jih Anja Eržen. Vabljeni k branju in sodelovanju.
Več: Kulturno društvo Grable in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, drustvograble@gmail.com
Hemon, Vprašanje Bruna.jpg
29. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

V začetku je bila beseda, razstava portretov

Železniki Krajevna knjižnica Železniki Likovna razstava
Razstava portretov znanih literatov, ki so jih članice Klekljarskega društva Deteljica iz Gorenje vasi inovativno ustvarile s čipko.
Več: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Tatjana Bertoncelj, 04 510 14 90
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
17:00 - 18:30 otroci 19:00 - 20:30 odrasli

Gledališki tečaj

Škofja Loka Martinova hiša, Mestni trg 26, Škofja Loka in KD Ivana Cankarja, Sv. Duh kultura

Gledališki tečaj je namenjen vsem, ki jih zanimata oder in poklic igralca brez starostne omejitve. Začenjamo z individualnimi urami učenja igre, sproščanja telesa, odpiranja glasu in dihalnih vaj ter izboljšave retorike preko nastopov.

Mentorja sta: Nadja Strajnar Zadnik in Vid Zadnik

Društvo Glasba – Drama vabi k vpisu v gledališki tečaj otroke, dijake, študente in odrasle.  

Več: Nadja Strajnar Zadnik GSM:031 511 781 e-mail: nadja.strajnar@hotmail.comnadja.strajnar@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
15:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Križev pot po mestnem središču Škofje Loke

Škofja Loka Staro mestno jedro Kultura
Na veliki petek bo potekala pobožnost križevega pota po mestnem središču Škofje Loke, začetek je v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Vsak, ki se bo udeležil križevega pota, je vabljen, da s seboj prinese svoj križ (lahko od doma ali pa izdelan iz dveh palic). Križe bomo skupaj z Jezusom nosili skozi postaje našega mesta in življenja.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Kapucinski samostan Škofja Loka, kapucini.loka@rkc.si; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si
19:30

Na zdravje - Komedija Tine Gorenjak in Tanje Kocman

Škofja Loka Kulturni dom Sv. Duh Predstava
Zadnja predstava gledališkega abonmaja Smejmo se pri Svetem Duhu v tej sezoni! Na voljo so tudi vstopnice za izven, najdete jih v spletni prodajalni in na prodajnih mestih Mojekarte.si, naročite jih lahko tudi po e-pošti na naslov info@smejmo.se.

»Na zdravje« je vzklik, ki ga imamo Slovenci najraje. Nazdravljamo tako zagnano, da bi naš narod moral pokati od zdravja. A največkrat predvsem komu poči kakšen živec. Nazdravljanje in zdravje segata na toliko področij, da smo potrebovali kar dve ženski, da obdelata vsaj nekatera. Tina Gorenjak in Tanja Kocman bosta posegli v svoje izkušnje, zlorabili svoje spomine in vam predstavili svoje zgodbe, ki zaradi resničnosti kričijo po smehu.
Komedija Na zdravje ni sestanek anonimnih alkoholikov, čeprav bo kakšna zgodba podobna prav tej situaciji. Ni obisk psihologa, čeprav boste na koncu menili, da ga protagonistki resnično potrebujeta. In ni obisk fitnesa, čeprav je trening vaših smejalnih mišic zagotovljen.
Predstava se vas bo dotaknila, vas nasmejala, vas opomnila, kaj v življenju zares šteje in vas predvsem prepričala, da v svojih težavah niste sami. Tudi takrat ne, ko bi radi bili.
Igra in produkcija: Tina Gorenjak, Tanja Kocman

Več: Janja Rehberger, 051 606 220, info@smejmo.se, www.smejmo.se
Na zdravje - kvadrat.jpg
30. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
11:00

Grajska matineja: vodeni ogled Loškega muzeja in kava v Grajski kavarni Škofja Loka

Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka Kultura
Preživite dopoldne na Loškem gradu! Vsako zadnjo soboto v mesecu se lahko z muzejskim vodnikom odpravite na ogled stalnih zbirk ter spoznate bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega, nato pa se s kuponom odpravite še v Grajsko kavarno Škofja Loka na kavo in odličen razgled na srednjeveško mesto.

Cena: odrasli 6 EUR, seniorji (65+) 5 EUR, dijaki in študenti 4 EUR (vključuje vstopnico v muzej, vodenje in kavo po izboru v Grajski kavarni Škofja Loka). Vabljeni!

Več: Loški muzej Škofja Loka, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00

Grajska matineja.jpg
31. marec 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
-

Andrej Karlin - duhovnik in škof, ki je zaznamoval tri škofije

Škofja Loka Cerkev sv. Jurija, Stara Loka Razstava
Na ogled je razstava o življenju in delu starološkega rojaka dr. Andreja Karlina (1857–1933), velikega Slovenca, duhovnika in svetovljana, ki je zaznamoval ljubljansko, tržaško-koprsko in lavantinsko škofijo. Zlasti je poudarjal sodelovanje med različnimi narodi in se zavzemal za dialog. Ob 100-letnici njegovega imenovanja za lavantinskega (mariborskega) škofa so razstavo pripravili v Nadškofijskem arhivu Maribor.
Razstava je na ogled do velike noči, 31. 3. 2024, vsak dan po sveti maši. Urnik svetih maš je na voljo na povezavi:https://zupnija-staraloka.si/index.php/content/display/85/20/20

Več: Klemen Karlin, 031 360 369, klemen.karlin@gmail.com
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
1. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
2. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
3. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
4. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
5. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
6. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8:00-17:00

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonske miniature

Škofja Loka Cerkev Marije Brezmadežne v Škofji Loki (nunska cerkev) Razstava
Pasijonske miniature predstavljajo prizore Jezusovega trpljenja vse od slovesnega vhoda v Jeruzalem do križanja na Kalvariji in položitve v grob. Možnost ogleda miniatur in cerkve je ob sobotah od 8. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru po e-pošti zupnija.skofja.loka@rkc.si.

Več: Župnija Škofja Loka, zupnija.skofja.loka@rkc.si, 04 512 06 72; Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si

Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
7. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
8. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
9. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
10. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
11. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
12. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
13. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
14. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
15. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
16. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
17. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
18. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
19. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
20. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
21. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
Po urniku Sokolskega doma

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024 - Pasijonska razstava | Črtomir Frelih: Križev pot

Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Razstava
Na letošnji pasijonski razstavi se predstavlja slikar, grafik in likovni pedagog mag. Črtomir Frelih, ki na ogled postavlja 14 grafik, tj. postaj Križevega pota. Gre za monotipije na papirju, katere v osnovi gradi linija.
Razstavo si lahko ogledate v delovnem času Sokolskega doma Škofja Loka:
• torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00,
• sobota: 9.30–12.30,
• nedelja: 9.30–12.30 in 17.00–19.00,
• ponedeljki in prazniki: zaprto.

Več: Zavod 973, ema.nunar@zavod973.si; Sokolski dom Škofja Loka, info@sokolskidom.si, 04 511 23 35
22. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
23. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
24. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
25. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
26. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
27. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
28. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
29. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
30. april 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
1. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
2. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
3. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
4. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
5. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
6. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
7. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
8. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
9. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
10. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
11. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
12. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
13. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
14. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
15. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
16. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
17. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
18. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
19. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
20. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
21. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
22. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
23. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
24. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
25. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
26. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
27. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
28. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
29. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
30. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
31. maj 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
1. junij 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg
2. junij 2024
-

Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja, razstava fotografij mesta med letoma 1950 in 1970 in leta 2022

Škofja Loka Okrogli stolp, Loški muzej Škofja Loka Kulturni dogodek
Razstava predstavlja podobe škofjeloške stavbne in urbanistične kulturne dediščine nekoč in danes. Vključuje nabor fotografij iz arhiva Toneta Mlakarja, ki je več kot pet desetletij beležil kroniko Škofje Loke, njene arhitekture in prebivalcev, urbane in podeželske kulturne krajine. Barvne fotografije na razstavi je posnela Ophélie Chapuis iz Francije, študentka umetnostne zgodovine, kulturnega posredovanja in kuriranja razstav na Univerzi v Toursu, ki je bila prostovoljka v okviru Zavoda O v Škofji Loki. V tem času je delala tudi v Loškem muzeju, kjer sta ji nekdanji vodja projektov Branka Gradišar in kustosinja Nina Misson predlagali, da med digitaliziranjem arhiva Toneta Mlakarja pripravi izbor fotografij Škofje Loke in izbrane fotografije tudi sama poustvari. V muzeju smo želeli s tem hkrati spodbuditi drugačne načine raziskovanja stavbne dediščine Škofje Loke: Ophélie Chapuis, le kratek čas živeča v Loki, tako rekoč turistka, se je odpravila po mestnih ulicah v iskanju zgodovine, ki jo je v objektiv ujel Tone Mlakar.

Vabljeni!

Foto: 
Levo: Tone Mlakar, Cerkev Marije Brezmadežne, ok. 1960
Desno: Ophélie Chapuis, Cerkev Marije Brezmadežne, 2022
Več: info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
56544555.jpg
-

Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do 1914

Škofja Loka Galerija na gradu, Loški Muzej Škofja Loka Razstava
Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.
»Dolgo 19. stoletje« na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik. Vabljeni!

Foto: Veduta Škofje Loke, Wagnerjeve vedute Kranjske, 1842–1848

Več: Loški muzej, info@loski-muzej.si, 04 517 04 00
51232146598751.jpg

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024

Dnevi Škofjeloškega pasijona 2024
17. 2. - 20. 4. 2024
Škofja Loka Škofjeloško Kulturna prireditev

Letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona se pričenjajo na prvo postno soboto s Pasijonskim romanjem na Brezje in Postnimi delavnicami slikanja postnega prta v Stari Loki. Na postne nedelje (ali na postne petke) ste vabljeni, da se udeležite križevih potov v župnijah na Škofjeloškem. Nadaljevali bomo v Žabnici, kjer bo potekal Koncert duhovniškega okteta Oremus. Vse sobote v marcu in prvo v aprilu si boste lahko v Nunski cerkvi v Škofji Loki ogledali Pasijonske miniature. Pasijonski dan, v sklopu katerega bo potekala predstavitev Pasijonskih doneskov in odprtje pasijonske razstave grafik Črtomirja Freliha, bo potekal v Sokolskem domu Škofja Loka. V Selcih sledi avtorska izvedba pasijonske igre z naslovom Pasijon po človeštvu in človeških rokah, teden dni kasneje pa bo v Stari Loki potekal Pasijonski večer 2024 z naslovom Cvetana Priol – Pričevalka križane ljubezni. Sledijo Pasijonske delavnice izdelave butaric ter pokušina postnih jedi na Mestnem trgu v Škofji Loki, na Cankarjevem trgu pa izdelava butare velikanke. Na veliki petek se boste lahko udeležili križevega pota v Škofji Loki, velikonočni ponedeljek pa preživeli na Velikonočnem koncertu Orkestra Amadeo (dirigent Tilen Draksler) v Nunski cerkvi. Za konec nam bratje kapucini pripravljajo dva dogodka – prvi ima naslov Pot odrešenja, drugi in hkrati zaključni dogodek Dnevov Škofjeloškega pasijona pa bo že tradicionalni Romualdov dan. Oba omenjena dogodka bosta potekala v kapucinski cerkvi sv. Ane, Romualdov dan pa tudi v Kapucinskem samostanu Škofja Loka.

Vseh dogodkov se lahko udeležite brezplačno.
Več informacij o posameznih dogodkih je na voljo na spletni strani www.pasijon.si.