Aktivni oddih

Pohodne poti na Loškem

Po celotnem Škofjeloškem območju so urejene različne pohodniške poti, ki omogočajo pristno doživljanje naravnih lepot. Večino poti lahko obiščete skozi vse leto, če ste primerno opremljeni in če to dopušča vreme. Poskrbite pa, da na poteh lahko uživajo tudi ostali pohodniki in jih za seboj pustite nepoškodovane in čiste.

zemljevid pohodih poti

1. Flisova pot

Pot je poimenovana po Slavku Flisu, ki se je kot predsednik »Olepševalnega društva Škofja Loka«, ustanovljenega leta 1897, zavzemal za razvoj turizma in spodbujal someščane k rekreaciji. Pri tem je začrtal krožno pot, ki je zgodovinsko obarvana, saj povezuje tri gradove, ki so kot utrdbe varovali Škofjo Loko: Zgornji stolp na Kranclju, Loški in Stari grad.

Z Mestnega trga se povzpnete do Loškega gradu, nato od grajskih vrat sledite oznakam in po precej strmi stezi pridete do razvalin Zgornjega stolpa na Kranclju. Obrambni stolp, ki je bil obdan z obzidjem in globokim jarkom, je imel več nadstropij in bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolnoma porušen, tako, da danes vidimo le še borne ostanke. Pot nadaljujete do prevala Kobila, kjer s ceste zavijete desno na gozdno pot, po kateri prispete do razvalin Starega gradu. Stare listine govore o Wildenlach-u, v katerem so prebivali roparski vitezi, kasneje pa Loški vitezi. Potres leta 1511 je tudi ta grad tako razmajal, da se niso odločili za obnovo. Od Starega gradu se skozi Vincarško grapo spustite v Vincarje, poimenovane po viničarjih, ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. V staro mestno jedro se vrnete po desnem bregu Selške Sore.

Začetek poti: Škofja Loka

Čas hoje: 2 uri

Višinska razlika: 153 m

Ocena: krajša in lažja pot, primerna tudi za otroke

2. Pot na Planico in Križno goro

Odpravite se proti Stari Loki in sledite kažipotom za Pevno in Crngrob. Malo pred Crngrobom greste mimo dveh večjih kapelic - v prvi je Pieta s poslikavami Ivana Groharja, druga je posvečena Sv. Križu. Na bližnjem razcepu poti stoji Rdeče kužno znamenje iz 16. stoletja, z gotskimi freskami svetniških figur. Desna, krajša pot vas pripelje do spodnjega dela vasi Crngrob, leva pa do cerkve Marijinega oznanjenja. Zakaj se vas imenuje Crngrob? Tukaj naj bi nekoč v podzemeljskih jamah prebivali roparji in prežali na trgovce, ki so hodili z blagom proti Kranju ali Loki. Kraj so zato imenovali 'zw Ern-grub' (zur Erdgrube), kar pomeni pri zemeljski jami ali konti, ki je bila roparjem pribežališče. To ime so kasneje združili v Cerngrob, danes pa se imenuje Crngrob. Cerkev Marijinega oznanjenja sodi med ene najlepših gotskih pri nas in je vredna ogleda. Na zunanji steni je velika freska sv. Krištofa, notranjost cerkve pa je poslikana s prizori iz Marijinega življenja. Levo od cerkve se mimo nekdanje mežnarije pot vzpne proti gozdu. Po 45 minutah hoje skozi gozd prispete na sedlo, kjer zavijete levo in greste do Planice. Tu imate možnost okrepčila na Kmetiji odprtih vrat Pr' Brčnk. Vas Planica leži na vzhodnem pobočju isto imenovanega vrha, na katerem je od leta 1995 na novo postavljena cerkev sv. Gabrijela. Vzpon na vrh je najenostavnejši, če pred prvo hišo na Planici zavijete desno v pobočje in potem sledite pešpoti. Z vrha se spustite skozi gozd in nato po grebenu do Križne gore. Makadamska cesta vas pripelje do cerkve sv. Križa. V njej so lepi oltarji in freske poznogotskega realizma. Ključ hranijo v bližnji Gostilni pri Boštjanu. V dolino se vrnete po stezi mimo lovske koče do zaselka Cavrn, ko za zadnjo hišo zavijete v gozd, se spustite navzdol do vznožja hriba in skozi vas Trnje prispete v Staro Loko.

Začetek poti: Škofja Loka

Čas hoje: 5 – 6 ur

Višinska razlika: 450 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

3. Pot na Lubnik

Iz Škofje Loke se po markirani pešpoti povzpnete do Loškega gradu. Ob obzidju nadaljujete po poti, ki se povzpne do smerne table nad Grebenarjevo kmetijo, na kateri so označeni vrhovi, ki se vidijo s te razgledne točke. Nadaljujete po Flisovi poti, mimo vhoda v "Hudičev brezen" in naprej skozi gozd do prevala imenovanega Kobila. Tu se lahko odločite, ali boste pot na Lubnik nadaljevali po cesti ali strmo čez Lužo ali Stari grad. Priporočamo, da izberete pot čez Lužo, mimo vasi Gabrovo in čez Repelo. Po slabi uri zmerne hoje prispete na Lubniku (1025 m). Nagrajeni boste s čudovitim razgledom na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter na Škofja Loko s Sorškim poljem vse tja do Ljubljane. V Domu na Lubniku se lahko okrepčate in tudi prespite. Sestop z Lubnika priporočamo po isti poti do vasi Gabrovo in po cesti do sedla Kobila. Tu se lahko odločite za pot čez Stari grad v Vincarje ali po Flisovi poti do Loškega gradu v Škofjo Loko.

Začetek poti: Škofja Loka

Čas hoje: 3-4 ure

Višinska razlika: 677 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

4. Hrastnica z okoliškimi hribi

Izlet pričnete v Puštalu, od koder sledite oznakam mimo Puštalskega gradu in Nacetove hiše do hiše, kjer prečkate dvorišče in zavijete levo na gozdno pot, ki vodi v pobočje. Po uri hoje prispete do naselja Sv. Andrej. Cerkvica, ki je dala ime celotni vasi, stoji tu od leta 1501, izpred nje pa je lep razgled na okoliške hribe. Čudovit razgled vas pričaka tudi pri cerkvici sv. Ožbolta, kjer boste v eni uri, če sledite kolovozni poti do kmetije Janšč. Od tod do vrha je le še nekaj minut, vendar pojdite po poti. Od cerkve nadaljujete po makadamski cesti mimo Polanca, do s freskami poslikane kmečke hiše Pr' Alč. Naprej greste po zgornji poti, ki vodi preko travnikov in skozi gozd do Sela, kjer se lahko okrepčate. Od tod pridete po nekaj minutah hoje do velikega križišča s kapelico, kjer greste mimo cerkve sv. Jederti, po stezi, ki je speljana levo v hrib. Po uri hoda se povzpnete na najvišjo točko poti – na 1021 m visoki Tošč. Vračate se proti Osolniku, vendar računajte do tja dobri dve uri hoje, saj se pot kar nekajkrat dvigne in spusti, tako da postanek na Turistična kmetija Rožnik, malo pod cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, že kar prija. Povratek v Škofjo Loko predlagamo po markirani gozdni stezi, ki se prične pod cerkvijo in vodi do Puštala.

Če vam je pot predolga, jo lahko skrajšate mimo Vodnikove domačije v dolino Hrastnice - na tablah je označena s črko V. Malo pred cerkvico sv. Jedrti boste videli makadamsko pot, ki se odcepi levo proti dolini. Nadaljujete do Robidnikove kmetije, nato do kmetije Vodnik in naprej v Hrastnico.

Začetek poti: Škofja Loka - Puštal

Čas hoje: 7 ur

Višinska razlika: 670 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

5. Valentinova pot

Izhodišče poti je na parkirišču spodnje postaje sedežnice. Kmalu po začetku pridete na razpotje, kjer se odločite za smer poti. Priporočena smer je označena z usmerjevalnimi tablami, sicer pa je pot markirana kot vse druge, v obe smeri. Če se odločite za desno (priporočena smer), greste najprej po poti ob smučišču Valentin, kjer pridete na glavno cesto ravno na točki, kjer mejita občini Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka. Tu greste po glavni cesti pod mostom do vojaške ceste, kjer pri bazenu za umetno zasneževanje zavijete desno in prispete na gozdno pot, ki vas vodi do glavne ceste pri vlečnici Kopa. Če pa se odločite za pot skozi vas Zapreval pa pri bazenu za zasneževanje greste naravnost po makadamski cesti in ko pridete do glavne ceste zavijete levo mimo Turizma na kmetiji Žgajnar. Po asfaltni cesti pridete do vlečnice Kopa, kjer zavijete desno pri domačiji Hribovšek, tu pa levo na gozdno cesto, ki vas pripelje do Grebljice. Nadaljujete desno po cesti, prečkate šest sedežnico in kmalu vas oznake usmerijo levo na travniško pot, kjer skozi gozd opravite manjši vzpon do stičišča Valentinove, Lovske in Poti med gorami. Zavijete levo proti Gostišču Stari vrh, kjer imate lahko krajši postanek. Po postanku se po asfaltni cesti spustite do Grebljice, kjer zavijete desno na gozdno pot in se spustite proti Četeni Ravni, kjer vas najprej pričaka starodavna cerkev svetega Brikcija z na novo restavriranim oltarjem. Spustite se naprej v vas, kjer pri Turistični kmetiji Tavčar zavijete levo. Pot nadaljujete mimo Turističnih kmetij Davčen in Ožbet, od koder se po poljski in gozdni poti spustite do glavne ceste nad vasjo Mlaka. Pot nadaljujete po cesti skozi vas Mlaka mimo Jejlarjeve domačije, kjer so v znameniti stari hiši snemali film Cvetje v jeseni, do vasi Jarčje Brdo, kjer pred seboj zagledate mogočno cerkev sv. Valentina. Pri cerkvi zavijete levo na gozdno cesto, kjer kmalu pridete do razpotja in nadaljujete do parkirišča.

Vsako leto je 31. oktobra organiziran voden pohod s pričetkom ob 9. uri na parkirišču na spodnji postaji šest-sedežnice na smučišču Stari vrh.

Začetek poti: Preval

Čas hoje: 3 ure

Višinska razlika: 280 m

Ocena: krajša in lažja pot, primerna tudi za otroke

6. Lovska pot

Izhodišče poti je na parkirišču Grebljica, od koder zavijete levo na gozdno pot, kjer se stikata Valentinova pot in Pot med gorami. Kmalu zavijete desno v hrib, kjer se po južnem pobočju Starega vrha vzpnete do sedla med Mladim in Starim vrhom. Tu se združita obe poti, Lovska pot in Pot med gorami. Čez vrh Starega vrha, mimo Logarjeve koče in Gostišča Stari vrh se vrnete na izhodišče.

Začetek poti: Preval

Čas hoje: 1,5 ure

Višinska razlika: 350 m

Ocena: lahka

7. Pešpot Javorje – Žetina - Javorje

Izhodišče poti je na parkirišču v Javorjah izpred Gostilne Blegoš. Najprej se spustite v vas Dolenčice, kjer vas pot vodi mimo znane Ažbetove domačije. Pot nadaljujete skozi vas in kmalu se pričnete vzpenjati po pobočju Gore – Malenskega vrha. Na Gori vas pričaka mogočna cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi starodavna romarska pot. Iz Gore se spustite mimo domačije Frtunc do Spodnje Žetine, kjer se začne manjši vzpon do Gorenje Žetine, kjer se boste po želji lahko okrepčali. Pot nadaljujete proti slapu Rancka, kjer se pozimi izvaja tudi ledeno plezanje. Sledi rahel spust mimo Koroščeve domačije in Brinja, do domačije na Malnu. Pri domačiji na Malnu zavijemo desno, sledi spust v vas Murave in naprej po asfaltni cesti do izhodišča.

V kolikor sodite med tiste z več kondicije in z željo osvojitve najvišjega vrha v tej okolici, vam priporočamo pot mimo Murav, Brinja, slapu Rancka do Andrejona, potem pa po označeni pešpoti do Črnega Kala in na vrh Blegoša.

Vsako leto je na praznični 25. junij ob 9. uri organiziran voden pohod s pričetkom izpred Gostilne Blegoš.

Začetek poti: Javorje

Čas hoje: 3-4 ure

Višinska razlika: 280 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

8. Med gorami

Izhodišče poti je na parkirišču Grebljica na Starem vrhu. Od tu sledi rahel spust proti Četeni ravni, kjer nad Cerkvijo sv. Brikcija zavijete desno proti vasi Podvrh. Kmalu se vam odprejo prekrasni panoramski pogledi na Poljansko dolino, pa tudi proti Notranjski in Primorski. V vasi Podvrh sledite oznakam in zavijte desno na poljsko pot mimo znamenja. Prispeli boste v gozd in se po poti enakomerno vzpenjali vse do prvega razcepa, kjer se lahko odločite za krajšo ali daljšo traso. Krajša trasa vodi čez Mladi vrh in naprej čez Stari vrh na cilj. Po daljši trasi pa nadaljujete pot proti Koprivniku do vojaške ceste, ki jo prečkate in pridete na razcep med Blegošem in Koprivnikom. Tukaj se lahko podate do Blegoša, sicer pa na razpotju zavijete desno na planinsko pot in se podate nazaj čez Koprivnik (1393m), Mladi Vrh (1374m) in Stari Vrh (1217m). Na razgledni točki na vrhu Starega vrha boste deležni prekrasnih pogledov vse od Ljubljane, Snežnika do Nanosa in Primorske. Na vrhu Starega Vrha se lahko okrepčate v Logarjevi koči. Sledi spust po planinski poti mimo Gostišča Stari vrh do Grebljice.

Vsako leto je prvo nedeljo v avgustu ob 8. uri organiziran voden pohod s pričetkom na parkirišču Grebljica na Starem vrhu.

Začetek poti: Grebljica (Stari Vrh)

Čas hoje: 4 - 6 ur

Višinska razlika: 975 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

9. Pot na Bukov vrh

Pot pričnete v Poljanah, kjer ob gostilni na Vidmu lahko parkirate. Pot nadaljujete čez most preko Poljanske Sore, v Hotovljo, mimo kapelice do rojstne hiše podobarja Štefana Šubica. Čez lesen mostiček preko Hotoveljščice, se po desni povzpnete po Koroški poti do kmetije Ahternik. Prispete do domačije pri Kamenšku, od koder je lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje ter Julijske in Savinjske Alpe v ozadju. Od domačije se povzpnete do Bukovega vrha, kjer stoji cerkev Sv. Sobote in kjer se vam razpre dobršen del Poljanske doline. Od cerkvice se spustite na nasprotno stran do domačij Mežnar in Bukovec. Od tod pelje položna pot ob vznožju Pasje ravni do domačije Podskalar in nato navzdol skozi gozd mimo domačij Podskalar, Rovrar ter Boštenc do Kremenka in naprej do domačije Brdar - Turistične kmetije Ljubica v Vinharjih. Od Brdarja se vračate v dolino po robu zaselka Vinharje, mimo domačij Nacon in Pešar do Muhe, kjer je ponovno razgledna točka z lepim pogledom na Poljane. Po senožeti se nato spustite v Hotovljo in naprej do Poljan.

Začetek poti: Poljane - Hotovlja

Čas hoje: 4,5 ure

Višinska razlika: 450 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

10. Pot na Sv. Urbana

Z avtomobilom se pripeljete do Gorenje vasi in nadaljujete vožnjo levo čez most ter nato znova zavijete levo, skozi Dolenjo in Gorenjo Dobravo. Kmalu za domačijo Pr' Brodarju, ki stoji tik ob cesti, zavijete levo čez most, kjer prečkate Brebovščico. Zavijete desno, kjer lahko ob panoramski tabli parkirate. Pot nadaljujete v hrib po vzpenjajoči se gozdni cesti do Mežnarjeve hiše. Pri hiši zavijete desno, se vzpnete do cerkve Sv. Urbana (5 minut) in se nato od cerkve vrnete nazaj k Mežnarjevi domačiji in nadaljujete pot naravnost proti vrhu hriba. S hriba pri kozolčku je lep razgled na Gorenjo vas in slikovito hribovje v ozadju. Po cesti, ki vodi skozi gozd, pridete do kmetije Pr' Lukc. Pot se zatem še rahlo vzpenja, nato nadaljuje po ravnini in se na koncu rahlo spusti. Spust vas pripelje do kmetije Jesenko, kjer pot nadaljujete za hišo proti gozdu in naprej po gozdni cesti do Vinharij. Ob poti lahko občudujete izjemno lepo rastišče šmarnic. Kmalu prispete do Turistične kmetije Ljubica. Od kmetije Ljubica se po drugi poti spustite nazaj v dolino, in sicer se sprehodite po travnati poti do kmetije Pr' Polejnšk. Od tu se po makadamski cesti še naprej spuščate navzdol in pot vas skozi gozd pripelje v dolino. Pri kmetiji pri Potokarju zavijete desno proti Todražu in nato znova desno proti Gorenji vasi. Prečkate most čez Brebovščico, zavijete desno in ponovno ste na izhodišču.

Začetek poti: Gorenja Dobrava

Čas hoje: 1 ura

Višinska razlika: 155 m

Ocena: lahka

11. Čebelarska pot mimo sv. Urbana

Pot je namenjena ljubiteljem medu in drugih čebeljih pridelkov in izdelkov. Povezanost čebelarjev v teh krajih se kaže s skupno blagovno znamko »Med izpod Blegoša«, ki velja za enega najkvalitetnejših.

Pot pričnete v Srednji vasi na Kmetiji pri Jakuc, kjer je čebelarstvo že tradicija. Z veseljem vam bodo pokazali kakšno je življenje čebel, kako se toči med, kaj je to matični mleček in kje se odlaga propolis. Možen bo tudi ogled starega orodja ter pokušnja in nakup medenih dobrot. Čebelarska pot vas z rumeno – zelenimi oznakami vodi najprej do Žabje vasi, potem pa se po gozdni vlaki povzpnete proti Pešarjevemu griču v Vinharjih. Najlepši pogled na travnata pobočja in Bukov vrh s cerkvico se odpre z grebena. Nadaljujete desno po kolovozu do Turistične kmetije Ljubica. Vrnete se mimo lip in zavijete levo na pešpot, ki se spusti do Kmetije pr' Polenšku, kjer imajo ličen čebelnjak. Poskusili boste lahko njihov med in žganje. Položna pot vas bo pod kozolcem peljala proti naslednjemu čebelnjaku Pr' Bačnarju v Bačnah. Nato sledite oznakam za sv. Urbana in ko se pot prevesi navzdol, greste mimo Domačije pr' Lukc, kmalu zatem pa zagledate Mežnarjevo domačijo. Od tod se v petih minutah povzpnete do cerkvice sv. Urbana, nato pa vrnete do Mežnarja in se po južnem pobočju spustite v Potoško grapo, kjer pridete do čebelnjaka Jožeta Hladnika. Pot nadaljujete ob potoku, ki teče ob vznožju hriba. Pri Dolenji Dobravi prečkate cesto, da vidite še en čudovito urejen čebelnjak, za katerega skrbi Pavle Čadež. Pot nadaljujete po cesti do Dolenje Dobrave, kjer vas kažipot ravno pri domačiji Pavla Čadeža usmeri desno na kolovozno pot, ki poteka pod pobočjem na desnem bregu Sore. Na Domačiji pr' Čik vam bo lastnik povedal marsikaj zanimivega o čmrljih in njihovem gojenju, na gredicah ob čebelnjaku pa boste lahko ogledali zbirko medovitih in zdravilnih rastlin. Na poti od čebelnjaka do čebelnjaka boste spoznali prav prijazne ljudi in vsak od njih bo vesel, če ga boste pozdravili s čebelarskim pozdravom: »Naj medi«.

Začetek poti: Srednja vas

Čas hoje: 3-4 ure

Višinska razlika: 240 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

12. Pot skozi Zalo

Pod kmetijo Pr' Bukovc, Žirovski vrh 44, so na voljo parkirna mesta, ob njih pa je že prva animacijska tabla, ki vam kratko razloži vsebino poti. Naprej se odpravite v smeri Golega Vrha. Čez 1.5 km krenete levo v gozd in se odpravite v osrčje Zale. Če ne bi krenili iz poti v gozd, bi po nekaj 100 m prišli do utrdbe Rupnikove linije na Golem Vrhu. Ob vstopu na gozdno pot boste začutili mir in tišino in če boste imeli veliko srečo, slišite peti divjega petelina. Opazujete lahko, kako med gostimi jelkami sončni žarki sramežljivo prodirajo na zeleno podrast na vrhu Zale (899 m). Stezica nato pelje rahlo navzdol, do čudovite gozdne jase, kjer si le privoščite počitek. Vabi vas gozdna koča ter številni didaktični pripomočki ob uporabi katerih pozabite na čas. Ko se vendarle odločite stopiti naprej, se spustite po klancu navzdol in pred vami se pojavi mahovita medvedka Štefka. Vesela bo, če se boste z njo fotografirali. Desno od nje pa teče potoček, kjer si natočite sveže pitne vode in se osvežite. Rahlo se spuščate, spotoma srečujete animacijske table Medvedkove poti, ki poteka znotraj Poti skozi Zalo. Ko se zopet odpre razgled, lahko na desni strani opazite gozdno cesto po kateri je med obema vojnama potekala ozkotirna železnica za namene gradnje Rupnikove linije. Pod vami pa se že kažejo strehe Domačije pri Mraku, kjer si je Amandus celil rane, ko ga je v Zali napadel medved. Pot vas bo nato vodila še mimo Domačij pr' Šimc, Grobež in Omejčk. Sledi še lahkotna pot skozi gozdiček Pihovc, mimo slikovite struge potoka Zale. Po rahlem vzponu prispete v Mlin, kjer vas prijazno sprejmeta domačina in vam povesta pripoved ali pokažeta kako staro opravilo. Pot se nato povzpne do Sivca in do domačije Selak. Lovska koča ostane nekoliko bolj desno, nad domačijo, ki jo vidite desno, čisto na vrhu grebena. Zadnja animacijska tabla pa se nahaja tik nad Domačijo Selak, če v razcepu zavijete desno. Tam je postavljen razgledni krog, ki vam pogled usmeri po bližnjih in daljnih vrhovih. Če se tam ne ustavite, se držite leve od koder vas čaka le še ravninska steza nad Gorenjsko turistično panoramsko cesto in kot bi mignil boste nazaj pri Kmetiji Pr' Bukovcu. Upamo, da boste pohodniki ob sprehodu po tej poti začutili čarobnost in lepoto gozdov, ki jih je opisoval že pisatelj Ivan Tavčar.

Začetek poti: Javorč ali Brebovnica

Čas hoje: 3 - 4 ur

Višinska razlika: 270 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

13. Urekova pot na Goro

Urekova pot se prične pri gostilni Lipan na Hotavljah in vodi za kmetijo Matic do kmetije Uresjak, kjer zavijete levo in greste čez zgornje Hotavlje mimo kmetije Boštjanovc proti križišču pri Nandetu. Na križišču greste naravnost proti Hlavčim njivam. Po gozdni poti pridete do kmetije Koreninovec. Z Brda vas pot nato vodi proti Malenskem vrhu in naprej na Goro po markirani poti.

Na sam vrh vodijo številne poti in vsak si lahko po svojih željah in sposobnostih izbere tisto najljubšo. S Hotavelj se lahko na Goro odpravite tudi po drugi poti, in sicer skozi Čabrače in Volako ali pa pot začnete v Suši ali na Malenskem vrhu.

Začetek poti: Hotavlje, Suša, Malenski vrh

Čas hoje: 4-5 ur

Višinska razlika: 540 m

Ocena: krajša in lažja pot, primerna tudi za otroke; lahka, a že daljša pot; daljša pot, ponekod strmejši deli

14. Pot na Blegoš s Hotavelj

Izhodišče je pri Marmorju na Hotavljah. Orientirate se po markacijah Loške planinske poti, ki vas takoj nad razcepom ceste Leskovica - Suša usmerijo na staro kolovozno pot - desno od hiše v breg. Poti sledite do Čabrač, kjer greste najprej mimo starega znamenja in nato skozi vas, mimo cerkve sv. Jedrti do kmetije Izgorc. Prava planinska pot se začne šele tukaj. Prav zaradi tega se nekateri do sem pripeljejo, kar pomeni, da se po isti poti tudi vračajo. Če ste se že odločili za takšno skrajšanje, vam svetujemo, da pustite avto ob cesti pod kmetijo, kjer je prostor za parkiranje. Markacije vas vodijo naravnost v breg na greben. Če bo vaš korak dovolj tih, lahko do Prve ravni srečate tudi gamse. Od ceste do vrha Blegoša je še pol ure zložne hoje, lahko pa zavijete kar do planinske koče. Od koče, kjer ste se lahko okrepčali, nadaljujete pot po cesti navzdol do sedla in nato mimo planinskega zavetišča na Jelencih. Lepo markirana pot vodi večji del skozi gozd, bodite pa pozorni na oznake, saj se sredi gozda pot razcepi. Krajša pot, ki vam jo tudi mi predlagamo, vodi do Volake (razlaga imena Volaka, kaže na naselitev pred Slovani, kajti naši predniki so vse staroselce imenovali Vlahe ali Lahe), daljša pa na Leskovico. Cesta od Leskovice preko Studorja in Debeni do Hotavelj je zelo lepo razgledna in večji del asfaltirana.

Začetek poti: Hotavlje

Čas hoje: 5 – 6 ur

Višinska razlika: 1142 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

15. Pot na Slajko in Ermanovec

Izlet pričnete na Hotavljah, od koder sledite markacijam Loške planinske poti mimo cerkve sv. Lovrenca, nato krajši del po asfaltirani cesti, ki vodi naprej do vrha do smerokaza, ki nas usmeri levo na markirano pešpot. Prizadevni Hotaveljčani so ob poti postavili tudi dve klopci, da si lahko malce odpočijete od vzpona in na spodnji tudi uživate v razgledu. V približno uri hoda ste pri domu na Slajki, kjer si lahko oddahnete in se okrepčate. Največji obisk je zagotovo zadnjo nedeljo v maju, ko je na Slajki že tradicionalna prireditev Dan šmarnic. Pot nadaljujete po Loški planinski poti preko vrha Špika ali naokrog nad kmetijo Homovc, obe poti se nato kaj kmalu združita, vam pa se razgled odpre na drugo stran proti grebenu Žirovskega vrha. Makadamska cesta, do katere pridete, vodi navzdol proti izhodišču mimo kmetije Homovc, malo niže, na križišču s cesto, ki povezuje Hotavlje s Slajko, je desno speljana Loška planinska pot, ki vodi nazaj do cerkve na Hotavljah.

V kolikor bi želeli pot nadaljevati do Ermanovca, se ne smete spustiti navzdol proti Homovcu, pač pa nadaljujete po makadamski cesti do Slemena in potem po asfaltirani cesti do vrha grebena. Od tu do koče je le še nekaj minut hoje. Za povratek proti Hotavljam lahko izbirate med več potmi, predlagamo vam tisto preko Vrhovcovega griča v Trebijo; vrnete se do kapelice in nato po kolovozni poti preko pobočja. Markacije vas vodijo preko gozdov in travnikov, le krajši del pot poteka po cesti Trebija - Stara Oselica. Na Trebiji lahko počakate avtobus, lahko poskusite srečo z avtostopom, še najbolj zdravo pa je, če jo mahnete kar peš in sicer po zgornji cesti do Podgore. Od tam do Hotavelj ni več daleč.

Začetek poti: Hotavlje

Čas hoje: 2 uri na Slajko in še 2 do 3 ure z vzponom na Ermanovec

Višinska razlika: Slajka - 369 m, Ermanovec - 606 m

Ocena: lahka, a že daljša pot; daljša pot, ponekod strmejši deli

16. Pohodni krog občine Gorenja vas - Poljane

Dežela pod Blegošem je zaradi svežega zraka, čudovitih razgledov, urejenih in dobro označenih poti ter pristnih domačih dobrot pravi raj za pohodnike. Pohodni krog Občine Gorenja vas - Poljane poteka približno po mejah občine Gorenja vas - Poljane in išče najlepše, najatraktivnejše točke in točke z najlepšim razgledom, kjer se lahko ustavite, razgledate, spočijete in okrepčate. Celotna pot je dolga 89 km in ponekod tudi naporna, zato je pri izbiri ture potrebno upoštevati splošno kondicijo in vremenske pogoje. Velik del poti poteka po že označenih planinskih ali drugih poteh. Kjer je pot urejena na novo, sledite markacijam občinske pohodne poti, drugače se držite oznak prej omenjenih poti. Posamezne etape in turistična ponudba ob poti so natančneje predstavljene in opisane na zemljevidu Pohodni krog občine Gorenja vas - Poljane, ki ga lahko dobite na TIC Škofjeloško območje v Škofji Loki in v Gostilni Jager v Gorenji vasi, kjer dobite tudi vse dodatne informacije in kontrolne kartončke za zbiranje žigov.

Začetek poti: Poljane

Čas hoje: 30 ur

Višinska razlika: 5000 m

Ocena: zahtevna, daljša pot, ponekod strmejši deli

17. Po sledeh gradnje Rupnikove linije

Sledi gradnje utrdb Rupnikove linije lahko odkrivate na krajši krožni ali na daljši pohodniški poti. Krajša tematska pot je primerna za vse pohodnike, tudi otroke in starejše. Prične se pri pokopališču v Gorenji vasi, kjer je postavljena večja informativna tabla, ob kateri stojita dve protitankovski oviri. Pot vas vodi naprej mimo nekdanje vojašnice, številnih bunkerjev, ostalin, kjer so stanovali graditelji utrdb, do markantnega Škofovega bunkerja in nazaj do izhodišča. Ob poti so postavljene zelo zanimive obvestilne table, ki s karikaturami prikazujejo delo in gradnjo utrdb. Začetek in prvi del daljše poti je enak krajši tematski poti. Po približno 2 km se poti razcepita; smerna tabla vas usmeri levo, krajša pot pa se nadaljuje desno. Sledite markacijam mimo velikega peskokopa in dalje mimo Ferjančeve domačije do največje podzemne utrdbe obrambnega sistema Rupnikove linije, ki se nahaja na Hrastovem griču. Vstop v utrdbo je mogoč samo v spremstvu vodnika. Vrnete se lahko po isti poti ali po markirani poti mimo domačije Zaleše.

Začetek poti: Gorenja vas

Čas hoje: 2 uri (krajša), 5 ur (daljša)

Višinska razlika: 180 m - 476 m

Ocena: daljša pot

18. Pot ob Rapalski meji

Pot ob rapalski meji lahko prehodite v celoti, od Žirov do »Vrhovca« v Podlanišču (46 km, 9 - 10 ur), ali pa izberete krožno pot iz Žirov do Mrzlega vrha in nazaj do Žirov (13 km, 4 ure). Če se odločite za izhodišče na Sovodnju, se lahko podate do Mrzlega vrha (do mejnika št. 38, 14 km, 4 ure v obe smeri) ali v nasprotni smeri do mejnika št. 36 v Novi Oselici (6 km, 2 uri - krožno), oziroma pot podaljšate naprej do mejnika št. 35, ki stoji »Pr' Vrhovc« v Podlanišču (14,5 km, 4,5 ure s povratkom do glavne ceste za Cerkno – Sovodenj, v Podlanišču).

Pot začnete pri Muzeju Žiri, ki se nahaja v Starih Žireh. Skozi Tabor se po markirani planinski poti vzpnete proti Breznici. Na desni strani vidite grič Žirk, v katerem po pripovedovanju prebiva hudobni zmaj Lintvern. Približno 150 metrov nad zadnjo domačijo se odpre pogled na dolino za Žirkom. Pot ob rapalski meji nato skrene s planinske pot in nadaljuje levo po kolovozu mimo manjšega vmesnega mejnika. Skozi gozd se povzpnete do košenine in po stezi nadaljujete naprej v breg. Ko prispete na traktorsko gozdno pot, zavijete desno do glavnega mejnika št. 39, ki stoji v gozdu pod vasjo Breznica. Po ogledu mejnika se vrnete nekaj metrov nazaj in nadaljujete pot proti vasi Breznica. V središču vasi stoji cerkev sv. Kancijana. Od tu lahko pot proti Mrzlemu vrhu nadaljujete po markirani planinski poti, če pa želite videti čim več mejnikov, se držite oznak za tematsko pot. Ko pod vznožjem Mrzlega vrha zapustite gozd, se z vzponom odpirajo lepi razgledi na hribe in gore. Pot nadaljujete po markirani planinski poti do glavnega mejnika 38. V njegovi bližini na mestu nekdanje jugoslovanske graničarske karavle stoji nova planinska koča. Od tu se lahko skozi Jarčjo dolino in mimo Ledinice, kjer stoji cerkev sv. Ane, vrnete v Žiri na izhodiščno mesto, ali pa pohod nadaljujete naprej proti Sovodnju.

Druga izhodiščna točka je v vasi Sovodenj, kjer se lahko odločite za pohod do mejnika št. 38, ki stoji na Mrzlem vrhu, od koder nato svojo pot lahko nadaljujete proti Žirem. Iz Sovodnja se lahko podate tudi na pot do mejnika št. 36, ki stoji pri Novi Oselici, od koder se lahko nadaljujete še proti mejniku št. 35, ki stoji nedaleč od planinske koče na Ermanovcu.

Začetek poti: Žiri, Sovodenj

Čas hoje: 3 – 4 ure

Višinska razlika: 530 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

19. Žiri - Goli vrh

Pot pričnete pri Smučarskem skakalnem centru v Novi vasi, kjer se s ceste Žiri-Vrhnika pot odcepi na levo stran. Do Mojškrča markacije sledijo cesti. Nova trasa poti od Mojškrča vodi mimo Čufarja, kjer je kmetija odprtih vrat (prejšnja trasa je šla čez Kucelj). Markacije sledijo cesti vse do križišča pred bivšo Lovsko kočo (sedaj privatna hiša), kjer se lahko odločite za dve varianti. Prva krajša in markirana ter vrisana v starejših zemljevidih vodi po cesti desno mimo Kremžarja in Blaževca. Na grebenu krenete desno po stezi, ki vodi do utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu in naprej po grebenu do Jesenka-Šubic, kjer se povezovalna pot priključi na Loško planinsko pot. V primeru, da se odločite za drugo daljšo varianto (trenutno še ni markirana) pa morate pri bivši Lovski koči zaviti levo do Kmetije Pr' Bukovcu. Pri kmetiji krenete desno čez pašnike, po grebenu, kjer čez 15 minut zmerne hoje prečkate cesto, ki povezuje Goli vrh in Žiri ter se priključite stezi, ki vodi do utrdb Rupnikove linije oz. prvi varianti.

Začetek poti: Žiri

Čas hoje: 2,5 ure

Višinska razlika: 470 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

20. Oglarska pot sv. Mohorja

Avto lahko parkirate ob cesti blizu Sore in se napotite v vas Ševlje. Kažipot vas usmeri v pobočje mimo travnikov in skozi skrivnosten gozd proti zaselku Hudi Laz. Gozdnih poti in cest je tu kar nekaj, zato sledite oznakam in poti po grebenu. Ko pridete na plano, se vam odpre razgled na Laški vrh in hribe nad dolino Bukovščice. Vidijo se zaselki Hrib, Kras, Laško in Dunaj in včasih se kdo pošali, da je šel s Selc na Laško čez Dunaj in Kras. Naslednja vas ob poti je Pozirno in če greste skozi vas v poletnem času boste zagotovo videli kje kakšno kopo, ki se šele postavlja ali pa že kuha. Ob velikem dvojnem kozolcu na začetku vasi vodi pot najprej skozi gozd, nato pa preko travnika v Zabrekve. Od prve kmetije Pr' Habjan je po cesti še slab kilometer do središča vasi s petimi hišami. Tudi v tej vasi pri vsaki hiši skuhajo letno vsaj eno kopo. Kop je na tem območju veliko, zato je oglje naprodaj praktično pri vsaki hiši. Z Zabrekev je do vrha sv. Mohorja še 10 do 15 min hoje. Cerkvica je navadno zaprta, lahko pa posedimo v senci lipe, ki raste nasproti mežnarije. Sledi le še spust proti Topoljam, najprej greste po cesti, nato pa po bližnjici, ki se odcepi levo proti Topoljam. Glavna povezava iz Topolj v dolino vodi skozi Selca, vi pa se boste spustili v grapo Jablenovce in prišli po kakšni uri hoje nazaj v Ševlje. Pot se najprej vije mimo travnikov, nato pa se spusti k vodi in poteka večinoma v senci dreves, kjer je prijetno hladno tudi poleti.

Začetek poti: Ševlje

Čas hoje: 4 ure

Višinska razlika: 550 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

21. Lovska pot na Miklavško goro

Vzpon na Miklavško goro pričnete pri Športnem parku Rovn, ki se nahaja približno 500 metrov od Selc v smeri proti Železnikom. Najprej se povzpnete na pešpot ob Sori, nato pa sledite poti, ki se enakomerno vzpenja v pobočje Zavrnika in vas pripelje do prve jase. Sledite označeni poti, ki se na enem delu malo spusti in se navezuje na drugo, večjo jaso, nato pa na sedlo med Zavrnikom in Penovnikom. Tu se vaši poti »čez Korita«, priključi pot iz Studenske grape. Pred vami je najstrmejši del vzpona po grebenu, ki poteka večji del po lovski meji, zato boste na drevesih opazili oznake v obliki zelenih trikotnikov s črto. Če bo vaš korak tih, pogled pa oster, boste lahko videli tudi kakšno srno ali gamsa. Na Miklavško goro se boste povzpeli s severne strani, kjer je postavljen pretvornik in mala cerkvica bo ravno pred vami. Prav blizu nje je klopca, kjer si odpočijete in privoščite kakšno dobroto iz nahrbtnika. Zraven je tudi škatla z vpisno knjigo in žigom. Cerkvica sv. Miklavža je navadno zaprta, ljudje se tu zberejo le dvakrat letno, 1. septembra in na Jakobovo nedeljo, nedelja po 25. juliju. Opazili boste tudi star kamnit portal, ostanek nekdanjega obzidja, menda zgrajenega v času turških vpadov. Od tod se pot spusti do Zgornje Golice, kjer se vam odpre pogled na pobočje sv. Mohorja, vrhove Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Po asfaltirani cesti greste do velikega kozolca nad Spodnjo Golico. Komur se mudi v dolino, lahko nadaljuje kar po cesti, vendar vam predlagamo, da pred kozolcem zavijete desno in se po prijetni pešpoti spustite v Dolenjo vas. Do športnega parka Rovn se vrnete po kolovozni poti, ki poteka po desnem bregu Selške Sore.

Začetek poti: Selca

Čas hoje: 4 ure

Višinska razlika: 520 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

22. Pot Dražgoških spominov

Pot pričnete pri brunarici Cankarjevega bataljona in jo peš mahnete mimo spomenika padlih proti Bičkovi skali (Jelenci). Do tu je pot asfaltirana, za vzpon pa porabite približno 30 minut. Ko se vračate, na prvem odcepu zavijete po širši gozdni poti po gozdu, ki pelje do razgledne točke, ki jo izkoristijo tudi jadralni padalci za vzletišče. Tu ob drevesu najdete tudi skrinjico, v kateri je vpisna knjiga pohodnikov. Po občudovanju bližnjih hribov in pogleda v Selško dolino se vrnete nazaj na pot in pri prvem odcepu zavijete desno po pešpoti navzdol, dokler ne pridete do glavne ceste. Kmalu zatem zavijete po kolovozni poti in po približno 20 minutah pridete do razvalin stare cerkve. Takoj ob glavni cesti je nato kolovozna pot, ki vodi mimo kozolca, ki nosi letnico 1813 do razvalin stare cerkve in pokopališča. Edinstvenost kozolca je v tem, da ima med dvema "štantoma" postavljeno kapelico. Tod mimo je pred več desetletji vodila procesija do stare cerkve. Na tem mestu si lahko ogledate tudi zgodovinski potek dogodkov, tloris in slike, ki prikazujejo takratno cerkev. Če pa nadaljujete pot še naprej, pridete do dveh opuščenih objektov, ki so jih še pred približno pol stoletja nazaj uporabljali za sušenje lanu. Dalje po poti navzdol greste mimo »Lojzetove kapelice« na cesto. Preden pridete nazaj k brunarici, si lahko ogledate še cerkev svete Lucije.

Začetek poti: Dražgoše - brunarica

Čas hoje: 3 ure

Višinska razlika: 360 m

Ocena: lahka, a že daljša pot

23. Pot preko Martinj vrha

Peljete se proti Zalemu Logu in še pred vasjo zavijete čez most v smeri proti Davči. Po 700 metrih lahko parkirate. Peš se odpravite po cesti, ki vodi skozi naselje, ki je uradno del vasice Zali Log, med domačini pa je znano kot Grapa. Pri informativni tabli v obliki kozolca greste naravnost v smeri proti Potoku oz. Blegošu. Sredi grape prečkate most in asfaltirana cesta bi vas pripeljala do kmetije Mušter, a greste že pred ostrim levim ovinkom naravnost na pot, ki vodi mimo Dobreta na greben pod Mrzlim vrhom. Od tu se vam odpre razgled na pokrajino, posejano s posameznimi hišami, ki sestavljajo naselje Martinj vrh. Če želite, se lahko povzpnete na Romovec, in sicer grebenu sledite poti mimo Mrzlikarja in Čemšišarja naprej v pobočje. Pozorni bodite le na odcep levo z makadamske ceste na traktorsko pot, ki se kasneje zoži na pešpot. Vrnete se po označeni poti in se mimo Bendišča spustite do Jakca. Do sem pripelje tudi krajša pot z grebena pod Mrzlim vrhom. Po bližnjici se spustite na makadamsko cesto, ki vodi do Bohinca. Z žganjekuho se ukvarjajo tudi na bližnji kmetiji Pr' Demšarju, kamor pridete, če se po makadamski cesti spuščate proti dolini. Nadaljujete po poti, ki vas mimo Zažlebarja pripelje do Martinška. Na vrhu grebena vas vabi k obisku Turistična kmetija Na Puč, kjer ponujajo domačo hrano in pijačo. Pred vami pa je le še spust po poti, ki vas bo pripeljala naravnost na izhodišče.

Začetek poti: Zali Log

Čas hoje: 3 ure in 1 ura za vzpon na Romovec

Višinska razlika: 420 oz. 727 m z Romovcem

Ocena: lahka, a že daljša pot

24. Obisk največje Slovenske vasi

Iz Selške doline vas v stransko dolino potoka Davča usmeri kažipot in ob vožnji po razmeroma ozki dolini vas le oznake za domačije prepričajo, da ste že v vasi. Pred nekdanjim obratom tovarne Niko zavijete desno in parkirate pri Jemcu. Peš se odpravite po sprva makadamski cesti, nato po gozdni poti skozi t.i. Kamnik, ki vas pripelje na travnik nad Zakovkarjevo domačijo. Spustite se do Zakovkarja, nato pa greste po Loški planinski poti do Jureža in po cesti navzgor proti kmetiji Pstinar. Sledite planinski poti, ki vodi na Porezen preko t. i. Kravjega Loma. Ko pridete do potoka, ga prečkate in se spustite po cesti, ki vas pripelje do razgledišč nad tremi Davškimi slapovi. Lahko se spustite do spodnjega, kjer je postavljena informativna tabla o nastanku in višini slapov in potem sledite makadamski cesti do Jakobča. Predlagamo vam bližnjico, ki vodi z ostrega ovinka malo naprej od kamnoloma, sprva ob potoku, nato pa strmo navzgor do Jakobča. Po cesti greste naprej do Pavlina, Štalca in Šebrejlenca. Domačije ležijo preko 1100 m nad morjem in temu osupljiv je tudi razgled. Cesta vas pripelje v gozd in že ste na domačiji pri Podgozdarju. Malo naprej zagledate nižje ležečo Vrhovčevo domačijo, kjer se vsako leto na tretji avgustovski vikend odvija etnološka prireditev Dan teric. Sledite markacijam po poti nad Čumarjem in Bičkarjem do Smučarskega centra Cerkno, preko smučišča do Apartmajev Čumar in po cesti nazaj v dno doline. Po glavni cesti se morate vrniti do mostu, ki prečka potok, potem pa se po stari pešpoti povzpnete nazaj do Jemca.

Začetek poti: Jemec (Davča)

Čas hoje: 4-5 ur

Višinska razlika: 280 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

25. Pot stavbne dediščine v Sorici in ogled slapu Šprucar

Sprehod po Spodnji Sorici pričnete pred Groharjevo hišo. Sledite kažipotom mimo kozolcev in spomenika Ivana Groharja do cerkve sv. Nikolaja ali Miklavža. Cerkev v Sorici se omenja že v urbarju iz leta 1501. V drugi polovici 17. stoletja je bila stavba temeljito predelana, današnji baročni izgled je iz 18. stoletja. Vrnete se nazaj do Groharjeve hiše, kjer se je leta 1867 rodil slikar Ivan Grohar. V hiši sta danes urejeni Groharjeva spominska zbirka in galerija. Ogledate si lahko tudi etnografsko zbirko predmetov, ki so jih nekdaj pri svojem delu uporabljali kmetje in obrtniki. Vsem, ki bi si radi ogledali še katero od naravnih znamenitosti, priporočamo ogled slapu Šprucar. Usmerite se proti Zgornji Sorici in po 200 metrih hoje zavijete levo v dolino, prečkate Selško Soro in se dvignete prečno preko pobočja do asfaltirane ceste, ki povezuje Sorico s Petrovim Brdom. Po nekaj 100 metrih vas kažipot usmeri na gozdno pot, ki je sprva strmejša, nato se poravna in vas pripelje naravnost do slapu Šprucar. Vrnete se po isti poti do ceste, nato pa greste naprej do macesnovega grička, kjer si odpočijete in uživate v razgledu na vas Zgornja Sorica. Spustite se po poti med macesni do prvih hiš in opuščene kmetije, blizu katere je najboljša voda v vasi. Prepričajte se tudi sami! Ostane vam le še 300 metrov poti do Gostišča Macesen oz. do izhodišča.

Začetek poti: Sorica – Groharjeva hiša

Čas hoje: 1 ura in 2-2,5 ure za ogled slapu Šprucar

Višinska razlika: 50 oz. 150 z ogledom slapu

Ocena: krajša in lažja pot, primerna tudi za otroke; lahka, a že daljša pot

26. Pohajkovanja po Soriški planini

Pot začnete na parkirišču na Soriški planini. S parkirišča se odpravite do Litostrojske koče in naprej ob vlečnici proti sedlu med Možicem in Slatnikom. Po ne preveč strmi poti pridete v 45 minutah do nekdanje italijanske vojašnice. Povzpnete se še nekaj korakov do sedla nad vojašnico in po vojaški cesti, mulatjeri, greste proti Šavniku, kamor vas usmeri smerokaz. Počasi se spuščate do sedla pod Šavnikom in ob smerokazu greste desno na njegov vrh, ki je izredno razgleden. Z vrha se spuščate nazaj po isti poti do smerokaza, pri katerem ste prej zavili v smeri proti Šavniku, sedaj pa se boste usmerili na Možic. Ta je že na daleč prepoznaven zaradi mogočne železne kupole na vrhu. Po eni od vojaških cest se še enkrat vrnete na sedlo med Možicem in Slatnikom, se spustite na sedelce in od tam nadaljujete pot po grebenu na vrh. Nadaljujete naprej proti Lajnarju, ki ga že vidite pred seboj. Spustite se po grebenu do sedelca, kjer je drog s smernimi tablicami. Sem namreč pripelje tudi pot s Petrovega Brda. Še malo in že ste na vrhu Lajnarja. Tudi tukaj je postavljena železna kupola, enaka kot na Možicu. Ponudi se vam krasen pogled na Sorico. Spustite se po smučišču do sedla med Lajnarjem in Dravhom in naprej po stezici na vrh Dravha. Najbolje je, da se vrnete na sedlo med Lajnarjem in Dravhom in od tam po nemarkirani poti v smeri Litostrojske koče.

Začetek poti: Soriška planina

Čas hoje: 3,5 ure

Višinska razlika: 323 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

27. Soriška planina - Po poteh Rapalske meje

Soriška planina, krasotica med planinami, skozi celo leto ponuja široko paleto aktivnosti in užitkov v objemu neokrnjene narave. Preko Soriške planine poteka del rapalske meje – meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ogled rapalske meje se prične na parkirišču poleg gostišča Brunarica na Soriški planini. Od tam se odpravite (izven smučarske sezone) peš po smučišču proti vrhu Lajnarja ali pa se peljete z dvosedežnico Lajnar. Pot nadaljujete do litoželezne opazovalnice iz časov, ko je tu potekala državna meja med Kraljevino Italijo in SHS, kasneje Jugoslavijo. Po ogledu notranjosti bunkerja se sprehodite do ene največjih kasarn na tem področju, ki je služila za nastanitev vojakov, ki so stražili mejo. Pot vas vodi pod vrhom Slatnika naprej po lepi in udobni mulatjeri. Pred sabo, kot na dlani, vidite Baško Grapo in prelepe gore, ki jo obdajajo. Kaj kmalu prispete do kasarne pod Korom, kjer je bila nekoč nastanjena komanda sektorja. Sprehodite se še do vrha Možica, kjer stoji enaka litoželezna opazovalnica kot na Lajnarju. Po krajšem postanku vas zgodovinsko obarvana pot vodi nazaj na izhodišče.

Začetek poti: Soriška planina

Čas hoje: 2,5 ure

Višinska razlika: 297 m

Ocena: lažja pot, primerna tudi za otroke

28. Neskončni razgledi v tišini

Pot pričnete na začetku vasi Zgornje Danje, kjer se po makadamski cesti odpravite levo nad hišami. Že po nekaj metrih nadaljujete strmo levo v gozd in nato sledite poti do planine Spodnji Jirn in naprej do planine Zgornji Jirn. Nato ob smerokazu »žig« zavijte levo in po markirani poti pridete na Kačji rob. Od tu se vrnete nekoliko nazaj do planine Zgornji Jirn, kjer prečkate planino in se po precej strmem grebenu povzpnete na Kremant. Nato se zopet malo spustite ter nadaljujete po robu grebena na najvišji vrh Ratitovca, Altemaver. Od tu nadaljujete hojo proti Gladkem vrhu in Krekovi koči, ki jo že lahko vidite v podaljšku poti. Po okrepčilu v Krekovi koči sledi spust do vasi Torka in nato po makadamski cesti naprej do izhodišča.

Začetek poti: Zgornje Danje

Čas hoje: 4,5 ure

Višinska razlika: 567 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

29. Planine in vrhovi Ratitovca

S parkirišča pred cerkvijo Marije Pomočnice na Prtovču se odpravite do razcepa in usmerjevalnih tabel, kjer nadaljujete levo v smeri Ratitovca čez Povden. Od tu naprej vodi pot do Krekove koče in Gladkega vrha. Nato se nekoliko spustite do sedla pod malo kočo, kjer vas označevalna tabla usmeri desno proti planini Pečana. Od pastirske koče nadaljujete navkreber do delno podrtega bunkerja Rupnikove linije (sedlo Vratca), kjer zavijete do gozdne ceste, jo prečkate in nadaljujete do planine Klom in planšarske koče. S planine Klom se povzpnete nazaj do gozdne ceste, kjer greste levo po grebenu po nemarkirani poti na Kosmati vrh. Lahko pa se vrnete tudi do sedla Vratca in od tam nadaljujete na Kosmati vrh po markirani poti. S Kosmatega vrha se zopet vrnete do Vratc in se od tam spustite v krnico Razor in po markirani poti do izhodišča na Prtovču.

Začetek poti: Prtovč

Čas hoje: 4,5 ure

Višinska razlika: 654 m

Ocena: daljša pot, ponekod strmejši deli

NA VRH