Arhitekturna dediščina

Meščanski dvorec je bil prenovljen po potresu 1511 v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi. Ob restavriranju zunanjosti so se pokazale tudi freske srednjeveškega vojščaka in sv. Krištofa ter drugi okraski iz 16. stoletja. V Homanovi hiše se še danes nadaljuje tradicija znane kavarne in slaščičarne.

To je tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki ga je v 14.stol. zaradi varnosti dal postaviti škof Konrad III. in je v tem delu še popolnoma ohranjeno. Ob hiši so bila Poljanska vrata s stražnim stolpom in most za prehod iz mesta preko še vidnega obrambnega jarka.

Plavž ali visoka talilna peč je bil nekdaj pomemben obrat za pridobivanje surovega železa. Sodobno obliko je dobil v 19. stoletju, ko so starejšo peč modernizirali.  Plavž v Železnikih je prvi slovenski zaščiten tehniški spomenik.

Pilastri in dvobarvna fasada dokazujejo, da je bilo združeno iz dveh hiš, prezidanih med leti 1740 do 1760. Zunaj je zidana renesančna plošča z grbom bogatega in vplivnega meščana Volbenka Schwarza, ki je v svoji hiši leta 1513 zgradil kapelo. Vhodni portal je sestavljen iz kamnov, veža je križno obokana, stopnišče pa je obdano z baročno kovano mrežo.

Plnada je najstarejša hiša v Železnikih in obenem najpomembnejša fužinarska stavba, zgrajena konec 16. ali 17. stoletja. Stavba tvori z mlinom, žago venecijanko in kozolcem kakovostno prostorsko celoto. 

Mlin z dvema mlinskima kamnoma je bil zgrajen sredi 19. stoletja. Prikazuje mlinarsko tradicijo, ki je na Loškem imela velik gospodarski pomen.

Hiša je ime dobila po hišni dejavnosti – firbarstvu oziroma barvarstvu. Dejavnost se je v hiši ohranila do leta 1907, še danes pa lahko na njeni zunanjosti vidimo dokaze barvarske obrti – če pogledate na vrhnji del hiše, boste opazili »grablje«, kjer so včasih sušili pobarvano laneno platno.

Deloma zidana, deloma lesena hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Nahaja se na Spodnjem trgu ali Lontrgu. 

Kmečki dvorec iz 18. Stoletja je izreden primer stavbarske dediščine. Na dvoriščni strani je lepo vidna ohranjena sončna ura, fasado pa dopolnjujejo freske Svete družine in svetega Florijana. Pred domačijo stoji tudi trikotno poznobaročno trikotno znamenje s freskami iz leta 1794.  

V prvotni obliki je stala že pred potresom leta 1511, po katerem je bila temeljito obnovljena. Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali naturalne dajatve, ki so jih prinašali kmetje – podložniki. Upravljal jo je poseben škofov uradnik – kaščar. Danes je v kašči stalne galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa priznana gostilna.

Zgrajena je bila kot kmečki dvorec in spada med najstarejše stavbe v Žireh. Od leta 1864 do druge svetovne vojne je bila preurejena v šolo. Danes imata v njej prostor Muzej Žiri in knjižnica.

Nekdanja mestna hiša iz 16. stol. je bila sedež predstavnikov javnega loškega življenja, z mestnim sodnikom na čelu. Na pomembno mesto v zgodovini nas na vsakem koraku opozarjajo slikarski in arhitekturni elementi stavbe. Na fasadi so vidne baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov.

Mlin iz 18. stoletja je eden redkih še delujočih mlinov. V njem lahko danes še dobite kakovostno moko, pšenični zdrob, različne kaše in ješprenj, na domačiji pa pečejo tudi domač kruh in pecivo.

O mestni šoli za dečke pričajo listine že iz leta 1271, za deklice pa so imele šolo klarise v 14.stol. Vendar pa je imela Škofja Loka vsaj od leta 1538 šolsko poslopje v bližini cerkve sv. Jakoba. Na fasadi je lepo vidna tudi vzidana kamnita plošča z grbom starološkega graščaka Mihaela Paplerja.