Zgrajenih več sto bunkerjev
Z Rapalsko mirovno pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija je bila določena meja med kraljevinama. Vzdolž meje so leta 1938 začeli z gradnjo sistema utrdb, kasneje poimenovanega Rupnikova linija. To ime je dobila po jugoslovanskemu generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku, ki je bil na čelu štaba za utrjevanje obrambne linije.
Zgrajenih je bilo več sto bunkerjev, med njimi tudi trije podzemni obrambni bloki, t.j. Hlavče njive, Hrastov grič in Goli vrh, ki so bili strateško ključnega pomena za obrambo pred morebitnimi vdori italijanskih vojakov proti Ljubljani. Med temi velikimi objekti so gradili manjše protipehotne bunkerje za dva do sedem vojakov. Med objekti so napeljali bodečo žico, v dolinah pa postavili tudi protitankovske ovire. Ob začetku 2. svetovne vojne so vsa dela na obrambni liniji takoj prenehala in veliko objektov je ostalo nedokončanih. Obrambna linija ni občutila večjih bojev oz. ni služila svojemu namenu.