Znamenite cerkve

Cerkev sv. Jakoba je zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj dvesto let stare manjše cerkve. Krasijo jo reliefi cehovskih in oltarnih patronov, na stropu pa so freske Jerneja iz Loke iz 16. stoletja. Posebej je potrebno omeniti renesančni oltar sv.Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694 in slike Kristusa na Oljski gori iz konca 17.stol. Po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika so preuredili notranjost cerkve, oltarje in lestence.

V vasi Suha, sredi rodovitnih polj, sameva vrhunski spomenik srednjeveškega slikarstva na Slovenskem iz srede 15. stoletja. Cerkev krasi dekorativno dobro ohranjen poslikan kranjski prezbiterij z zvezdastim obokom in zgodnjebaročni zlati oltar iz leta 1672.

Ena najstarejših cerkva na Kranjskem se nahaja v Stari Loki. Skozi stoletja je bila cerkev mnogokrat prezidavana in spreminjana, nazadnje leta 1863. V cerkvi se nahajajo zanimivi nagrobniki iz 16. in 17. stoletja.

Cerkev je zgrajena v začetku 20. stoletja v novoromanskem slogu in je ena večjih farnih cerkva na Gorenjskem. Ponaša se s 60 metrov visokima zvonikoma s petimi zvonovi in mogočnimi orglami. Prvotna cerkev naj bi po ustnem izročilu obstajala že v 9. stoletju, vendar za to ni dokazov. Prvič se omenja v freisinški listini, datirani 3. maja leta 1384.

Cerkev Marije Brezmadežne leži pod Loškim gradom in je z njim tudi povezana. Zgrajena je bila leta 1358, današnjo baročno podobo pa je dobila po požaru leta 1669. V notranjosti si lahko ogledate dragocene nagrobnike, kamnito baročno prižnico, na fasadi pa relief križanja. Ob reformah leta 1782 je bil samostan klaris, ki je deloval v sklopu cerkve, razpuščen, prevzele pa so ga uršulinke, ki so v gradu odprle dekliško šolo.

Nekdanja ubožnica na Spodnjem trgu (Lontrgu) je bila zgrajena leta 1547. Ustanovljena je bila z namenom, da bi v njej stanovali mestni reveži in pohabljenci. V požaru, ki je leta 1698 uničil ves Lontrg, je zgorel tudi Špital, ki pa je bil 1720 obnovljen.  V sklopu Špitala je cerkev, sezidana leta 1710. Je preprosto baročna, z bogatim notranjim okrasjem.

Je cerkvena stavba, zgrajena leta 1874 po načrtih F. Faleschinija v neorenesančnem slogu in je v celoti obnovljena. Nahaja se na osrednjem trgu, ki ga domačini imenujejo ˝Na Plac˝. Zvonik je pokrit s škriljem, ki je bil kot prevladujoča strešna kritina značilen za Selško dolino vse do srede 20. stoletja. Cerkev krasijo številni oltarji in freske.

Nad Poljansko Soro stoji romarska cerkev s taborskim obzidjem in dvema zvonikoma, sezidana v drugi polovici 17. Stoletja. Trije oltarji so baročni, posebna dragocenost pa so oltarne podobe, delo slikarske rodbine Šubicev iz Poljan. V dolini v objemu narave je lepo vidna tudi Tavčarjeva domačija.

Začetki cerkve segajo že v 14. stoletje, vendar se prvič omenja šele leta 1623. Na mestu stare zgradbe so pozidali novo cerkev nekako sredi 17. stoletja. Proti koncu 20. stoletja so jo poslikali v pravi fresko-tehniki. Tudi Valvazor omenja "cerkev Janeza Krstnika v Sestranski vasi s tremi oltarji in bratovščino sv. Antona Padovanskega".

Župnijska cerkev v Poljanah je bila prvič omenjena že leta 1291. Zaradi medvojnih poškodb so jo podrli in na drugi lokaciji leta 1967 postavili novo z istim imenom in po načrtih arhitekta Antona Bitenca. Gre za modernistično cerkev z elementi tradicionalnih arhitekturnih slogov.

Baročna cerkvica je bila zgrajena v začetku 18. stoletja na Hribcu nad Puštalom. Poleg glavnega oltarja, ki je delo ljubljanske frančiškanske rezbarske delavnice, jo krasijo tudi freske in slike. Ob poti, ki se vzpenja k cerkvi, je 12 kapelic križevega pota.

V 17. Stoletju je bila na novo pozidana na temeljih prvotne cerkve. Cerkev je znana po svojih močnih zvonovih, v notranjosti pa po dobri akustičnosti, zato se v njej organizirajo koncerti zborovskega petja.

Gre za eno najlepših romarskih cerkva, ki je nastajala v daljšem časovnem obdobju, od konca 13. stoletja do sredine 19. stoletja. Na zvoniku cerkve se nahaja freska sv. Krištofa iz leta 1863. Tudi celotna notranja oprema cerkve je zelo dragocena, saj jo krasijo številne freske in zlati oltarji.