Naravne znamenitosti

Doživite stvaritve narave

Ob ogledih znamenitosti dveh dolin in treh pogorij odkrivajte navdihujoče zgodbe narave. Povzpnite se višje, spustite se globlje, ustavite se ob zeleni ali kamniti posebnosti. Odkrili boste, zakaj so ravno tu impresionisti našli svojo svetlobo, pisatelji navdihe za ljubezenske izpovedi s cvetjem. Privoščite si razglede s hribov in planin, doživetja rek in slapov, brezen in jam.

Slapovi

Hribovito Škofjeloško območje in dobra vodnatost sta dejavnika, ki sta ustvarila vrsto naravnih slapov. Med najbolj znanimi in obiskanimi so:

Slapovi Sovpat
Slap Skočnik v Davči
Lomski slap na Jesenovcu
Slatuški slapovi

Marijino brezno

Jama je labirint mestoma zelo ozkih rovov. Sestavljena je iz več votlin, ki segajo kar 275 metrov globoko pod zemljo in se odpira zahodno od škofjeloškega gradu. Edini večji prostor je 130 metrov dolga, do 30 metrov široka in do 13 metrov visoka Velika prodorna dvorana. V jami prebiva podnevi velika kolonija netopirjev, zato je vhod v jamo zaprt, obisk pa možen le po dogovoru z jamarji.

Lubniška jama in Kevdrc

Najbolj je znana Kevdrc, v katerem je mogoče opazovati raznovrstni zanimivi živalski svet. Ob vhodu vanj je vstop v kratek stranski rov v Lubniško jamo. Gre tudi za območji arheoloških najdb, kjer so našli prostoročno narejene glinaste posode s posebnim okrasnim stilom ("lubniški tip"), kamnito orodje kot so sekire, brusni kamni, rezila, praskala, puščična os in žrmlje za drobljenje. Orodja iz živalskih kosti: bodala, šila, dlete, lopatice in gladila. Orodja iz rogov: sekira – kopača, šila in bodala, ter orodja iz prašičjih čekanov.

Godeške loke

Pod Godešičem je območje lok s poplavnim gozdom in ohranjenimi prodišči, ki predstavlja bogastvo habitatov s specifičnim živalstvom in rastlinstvom. Pojavljajo se redke gozdne združbe, vezane na poplavno ravnico. Godeške loke spadajo med zoološko in gozdno naravno dediščino.

Matjaževe kamre

Nekdaj aktivne vodne jame, ki jih je izdolbla reka Sora, imajo kar šest vhodov. Gre za labirint rovov, s skupno dolžino približno 500 m. Dostopne so le na južni strani in to samo s spremstvom izkušenih jamarjev.

Pri izkopavanju so našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov. Domačini so jamo uporabljali predvsem kot zavetišče za kurišča ter kamnito orodje, ki so ga uporabljali v kameni dobi. Najdbe v Sovri, ki je na pol poti med Logatcem in Žirmi, so stare okoli 50.000 let in so do danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem.

Kamnita miza

V udorni vrtači, skrita v gozdu, malce iz vasi Ravne pri Žireh, leži kamnita naravna miza. Ena skala je naložena na drugo v obliki mize, celotna je visoka okoli 3 do 4, široka pa okoli 5 metrov.

Račevsko jezero

Jezero leži na prehodu iz alpskega v dinarski svet in spada v manjša jezera v Sloveniji. Je ovalne oblike s tremi zalivi, ki so jih izdelali jezerski pritoki. Zanj je značilno precejšnje nihanje vodne gladine med letom. Jezero leži nedaleč stran od ceste Logatec – Žiri in je zaradi lepega razgleda in neokrnjene narave privlačna izletniška točka.