Tematske poti

Pot v Crngrob

Pot pričnemo nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, kjer boste na zelenici pred trgovino Nama opazili informativno tablo z vsemi potrebnimi napotki in informacijami.

Rdeče kužno znamenje

Pot vodi naprej mimo znamenja Pieta, na katerem je leta 1896 Ivan Grohar preslikal Gosarjeve podobe, nato pa se sprehodite še mimo kapelice sv. Križa.

Sredi gozda, na križišču dveh cest stoji Rdeče znamenje, ki je bilo postavljeno v začetku 16. stoletja in spada med najstarejša znamenja na Slovenskem. Rdeče kužno znamenje spominja na kugo, na njem pa so naslikane številne svetniške podobe, danes žal slabo ohranjene.

Nekoliko naprej, ob stari stezi po gozdu, se nahajata dve skali, kjer naj bi po legendi počivala Marija, ko si je prišla ogledat svoje svetišče.

Takoj, ko pridete iz gozda prispete v vas Crngrob in pred sabo že vidite zvonik cerkve Marijinega oznanjenja.

Romarska cerkev Marijinega oznanjenja

Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je ena najlepših srednjeveških cerkva v Sloveniji. Nastajala je v daljšem časovnem obdobju, od konca 13. stoletja do sredine 19. stoletja. Ker je cerkev v primerjavi z velikostjo vasi zelo velika, velja, da je bila cerkev že od začetka namenjena romarjem, zaradi priljubljenosti pa so jo večkrat povečali. Če ste pozorni lahko v cerkvi opazite številne romarske podpise.

Ko se boste približali cerkvi boste na pročelju najprej opazili fresko sv. Krištofa z Jezusom na rami. V zavetju neogotske lope se na fasadi razkrije freska Svete nedelje, ki izvira iz sredine 15. stoletja in prikazuje opravila, ki so bila v tem času ob nedeljah prepovedana. Freska je pomemben spomenik poznosrednjeveškega slikarstva, hkrati pa bogat vir za zgodovino materialne kulture in običajev srednjega veka, saj so na njej upodobljeni prizori iz vsakdanjega življenja iz katerih se da razbrati marsikaj o življenju obrtnikov, stavbarstvu, šegah in navadah ter o oblačilni kulturi v srednjem veku.

Na kamnitih bazah stebrov poiščite tudi odtis konjske podkve. Legenda pravi, da je turški vojskovodja hotel na konju prijahati v cerkev in jo oropati, vendar je takoj oslepel. Ker ni hotel odnehati in je še naprej jezdil proti oltarju, pa so se tla pod konjem začela udirati.

Notranjost cerkve krasi večinoma baročna oprema. Med zlatimi baročnimi oltarji je najstarejši oltar sv. Ahaca (1648), ki se nahaja v današnji južni ladji. Glavni oltar, posvečen Mariji, velja za največji zlati oltar na Gorenjskem.

Rebro ajdovske deklice

V cerkvi lahko najdete tudi neke vrste muzejski eksponat, ki naj bi se v cerkvi nahajal že od sredine 15. stoletja in naj bi po legendi pripadal ajdovski deklici.

Legenda pravi, da je pri gradnji cerkve pomagala ajdovska deklica, ki je včasih živela v hostah Crngroba. Zidarjem je v predpasniku prinašala velike skale, v ogromnem škafu pa jim je podajala vodo iz Save. Pri delu je bila tako pridna, da se je pretegnila, prehladila in nato umrla. Iz hvaležnosti in v spomin so njeno rebro obesili v cerkev. Ljudje pripovedujejo, da vsako leto od rebra kane kapljica krvi, ko bo padla zadnja, pa se bo zgodil sodni dan.

Cerkev ni odprta za javnost. Za voden ogled se lahko predhodno dogovorite na Turizmu Škofja Loka.

Pot lahko nadaljujete po markirani planinski poti do Planice in Križne Gore ali pa se odločite za raziskovanje Sorškega polja, kjer poteka tudi 13. etapa Loške kolesarske poti – Loški kolesarski krog.

oglejte si zloženko

Oglejte si še:

- Staro mestno jedro Škofje Loke

- Loški muzej Škofja Loka

- Kapucinsko knjižnico

- Tematski poti Pot treh gradov in Pot v Puštal

Ponudba v bližini:

- Turistična kmetija Pri Marku, Crngrob

- Gostilna Crngrob

- Gostilna Pri Boštjanu, Križna Gora

VEČ