Tematske poti

Pot v Puštal

Na sprehodu po tematski poti vas bodo po Puštalu spremljale zgodbe, ki vam bodo razkrile, kako so »Puštuci« živeli nekoč. Izvedeli boste, kako so s Puštalom povezani hudič, glavniki, žabe in še marsikaj zanimivega.

Čeprav je Puštal le streljaj oddaljen od Škofje Loke, nasprotja med Puštalom in Škofjo Loko segajo že v srednji vek. Ozemlje Puštala je bilo že v 13. stoletju odvzeto freisinškemu škofu in je tako pripadalo drugemu gospostvu kot mesto. Tudi družbeni položaj Puštalcev se je močno razlikoval od meščanskega, saj so v Puštalu živeli kajžarji in bajtarji, ki so se preživljali predvsem z neagrarnimi dejavnostmi. Ena izmed najbolj razširjenih je bila glavnikarstvo, najbolj nenavadna pa lovljenje in prodaja žab, ki jih je bilo v Puštalu na pretek. Zaradi te dejavnosti so se Ločani radi norčevali iz Puštalcev ter jim tako vračali za draženje z loškimi smojkami.

1. Martinova hiša

Pot se začne na Mestnem trgu nasproti Martinove hiše (1) in od tu vodi čez glavno cesto v Karlovec. Ime predmestja Karlovec najverjetneje izvira iz imena hrvaškega mesta Karlovec v Vojni krajini. Predmestje se deli na Zgornji Karlovec, ki so ga zaradi prehoda v Poljansko dolino imenovali tudi Poljansko predmestje, in na Spodnji Karlovec, ki se v katastrih pojavlja pod imenom Essel Gasse – Oslovska ulica.

2. Firbarjeva hiša

V Karlovcu na Kopališki ulici 8 stoji Firbarjeva hiša (2), ki je ime dobila po hišni dejavnosti – firbarstvu oziroma barvarstvu. Z barvarsko dejavnostjo je v hiši začel Jurij Pokorn, ki je bil ugleden mož, v letih 1861-1866 celo loški župan. Dejavnost se je v hiši ohranila do leta 1907, še danes pa lahko na njeni zunanjosti vidimo dokaze barvarske obrti – če pogledate na vrhnji del hiše, boste opazili »grablje«, kjer so včasih sušili pobarvano laneno platno.

3. Rojstna hiša Frana Jesenka

Le nekaj korakov naprej po ulici na levi strani ceste stoji rojstna hiša Frana Jesenka (3) (1875–1932), priznanega botanika in genetika, enega od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka in prvega profesorja botanike na leta 1921 ustanovljeni Univerzi v Ljubljani.

4. Lepo znamenje

Na križišču Kopališke in Fužinske ulice, na meji dveh predmestij, Karlovca in Studenca, stoji Lepo znamenje (4). Prvotno znamenje je bilo leseno, od leta 1826 dalje pa tu stoji zidano znamenje. Poleg znamenja stoji vodnjak, kamor so včasih hodili po vodo. Hiša za Lepim znamenjem je dobila svoje ime prav zaradi bližine znamenja – pri hiši se je namreč včasih reklo pri Znamčkarju.

5. Hudičeva brv

Talne oznake vas od Lepega znamenja nekaj časa vodijo med hišami v Karlovcu, nato zavijete levo proti Hudičevi brvi (5). Puštalci in Ločani vedo povedati, da je lesena brv čez reko Soro svoje ime dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča na tem kraju. Ko so domačini na obeh straneh mostu postavili znamenje, so ga za nekaj časa pregnali, nato pa se je ponovno začel prikazovati na sredini mostu. Hudiča so dokončno pregnali pod Šturmovo skalo, ko so tudi na sredo brvi postavili znamenje, posvečeno sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov.

6. Bernikova in 7. Poličarjeva hiša

Na drugi strani mostu ob poti stojita dve lepo ohranjeni zidani hiši iz 18. stoletja. Prva je Bernikova hiša (6), druga pa Poličarjeva hiša (7). Na fasadi Poličarjeve hiše poiščite oznako, datirano z datumom 27. 9. 1926 – do te oznake je segala voda ob veliki poplavi leta 1926. Zaradi močnega neurja in divjanja hudournikov sta takrat poplavljali Poljanska Sora in Gradaščica, huda povodenj je zahtevala tudi več smrtnih žrtev.

8. Nacetova domačija

Pot nato vodi desno mimo nekdanjega kopališča proti Nacetovi domačiji (8), zgrajeni v 16. stoletju, ki je svoj baročni videz dobila leta 1755. Imenuje se po lastniku Ignaciju Homanu, ki je hišo kupil leta 1818, od takrat pa prehaja iz roda v rod. Nacetova hiša ostaja živa po zaslugi lastnikov, družine Polenec.

9. Puštalski grad

Od Nacetove hiše se po isti poti vrnete do Hudičeve brvi in nato pot nadaljujete proti Puštalskemu gradu (9). Puštalski grad se omenja že v 13. stoletju, sedanji videz gradu pa je nastajal od 16. stoletja dalje. Kapelo sv. Križa v Puštalskem gradu krasi freska Giulia Quaglia Snemanje s križa iz leta 1706, ki sodi med dragocenejše umetnine v Škofji Loki. V gradu je danes glasbena šola. Ker je grad v zasebni lasti, si grajskega dvorišča ni vedno mogoče ogledati.

10. Hribec

Od Puštalskega gradu pot vodi desno proti Hribcu (10), približno 100m tudi ob glavni cesti, zato previdnost ne bo odveč. Kratek vzpon na Hribec vas mimo kapelic Križevega pota pripelje do cerkvice sv. Križa, ki so jo v začetku 18. stoletja dali postaviti puštalski gospodje Wolkenspergi.

Tematska pot se tu konča, ostane vam le še povratek do Mestnega trga v Škofji Loki.

Oglejte si še:

oglej si zloženko

Parkirišča:

Parkirišče Pepetov klanc (plačljivo)
Pri nogometnem igrišču v Puštalu (brezplačno)
Parkirišče Štemarje nasproti glavne avtobusne postaje (plačljivo)

Gostinska ponudba v bližini:

Kavarna Homan
Kavarna Vahtnca
Kavarna Na trgu
Grajska kavarna Škofja Loka
Gostilna Pr'Pepet
Picerija in špagetarija Jesharna
Oštarija u Lok
Restavracija Kašča

VEČ