Tradicija in rokodelstvo

Hiša klekljanih čipk A. Primožič 1888 je najstarejše družinsko podjetje, ki ohranja tradicijo klekljanih čipk na Slovenskem. Ustanovitelj Anton Primožič st. je bil v 1. polovici 20. stol. eden največjih manufakturistov klekljanih čipk na Slovenskem. Tudi danes družina Primožič sooblikuje izdelke s klekljano čipko, ki jo po starih avtorskih hišnih vzorcih in po sodobnih vzorcih slovenskih in tujih avtorjev ustvarijo lokalne klekljarice. Za skupine in posameznike v prodajni galeriji pripravljajo tudi razstave in predstavitve arhivskih klekljanih čipk.

Vonj lesa in otroška radovednost sta Matijo Hiršenfelderja od preprostih oblik vodila h kompleksnim in k tehnološko zahtevnim izdelkom. Spekter njegovega ustvarjanja je izjemno širok: začenja se z izdelki domače in umetnostne obrti, nadaljuje pa s sodobnimi izdelki. Unikatne lesene izdelke, ki jih ustvarja mojster, odlikujeta izjemna kakovost in natančnost izdelave. Je prejemnik zlate vitice 2010.

V glinenih reliefih Lidije Debelak, ki predstavljajo estetsko stičišče tradicije in sodobnosti, lahko najdemo najrazličnejše motive. Svoj navdih išče v malem loškem kruhku, lesenih intarzijah ročno izdelanih skrinj, ljudskem slovstvu in verovanju. Angeli, podkve, nageljni, zlate ptice, glina, kombinirana s klekljano čipko, nas skozi tradicijo vodijo do sodobnejših motivov, izdelanih v živo pisanih barvah.

Kovaštvo Krmelj obstaja že od leta 1870, v Logu nad Škofjo Loko pa se nahaja od leta 1926, ko je kovaški mojster Matevž Krmelj kupil star mlin in zgradil kovačnico. V kovačiji izdelkov ne kujejo v velikih količinah. Vsako posamezno orodje je izdelano iz najkvalitetnejšega jekla ter skovano s kladivom. Slednje še dodatno izboljša kvaliteto jekla in pomembno vpliva na odličnost končnih izdelkov. Posebna odlika kovačije Krmelj so noži iz damaščanskega jekla in rustikalno obdelane sekire in mačete. Mojster Jože Krmelj je prejemnik zlate vitice 2012. 

Ana Rakovec je ena od nosilk bogate klekljarske tradicije v Selški dolini in na Škofjeloškem. Klekljanja se je naučila že pri sedmih letih, leta izkušenj in ustvarjanja pa ji danes omogočajo mojstrsko izdelovanje klekljane čipke. Njeni izdelki, ki jih ustvarja s prepletanjem niti v številne motive in vzorce, so zelo raznoliki.

Oblikovalka Lili Panjtar se vedno bolj posveča tudi rokodelstvu. Unikatno oblikovanje s polstenjem volne in recikliranjem papirja ji nudi nove dimenzije izražanja. V njenem LILAStudiu nastajajo cele kolekcije uporabnih predmetov za opremo interierjev in osebno rabo: iz recikliranega papirja posode in košare najrazličnejših oblik, svetila, ogledala, nakit …, iz polstene volne pa preproge, copati, torbe, pokrivala, nakit …

Roman Jamnik za izdelavo uporabnih lesenih izdelkov uporablja stružnico in dleta. Iz lesa namreč izdeluje predvsem izdelke za vsakdanjo uporabo. V njegovi delavnici nastajajo medenke, podstavki za med, leseni krožniki in sklede, gumbi, lesene igrače in deske.

Mojstrica mokrega polstenja Alja Venturini iz polsti izdeluje najrazličnejše uporabne izdelke – torbe, copate, klobuke, nakit in na svilo polstene šale v t. i. nuno tehniki. Njen prepoznavni rokodelski izraz zaznamujejo živopisne barve in cvetlični vzorci. Ideje za motive črpa predvsem iz narave in umetnosti. Njeno življenje zaznamujeta veselje do ustvarjanja in deljenje znanja z drugimi, saj je Alja znana učiteljica polstenja.

Z mojstrskim prepletanjem viter Janez Krišelj ustvarja najrazličnejše pletarske izdelke – cajne različnih velikosti, lese za sušenje sadja, košarice, koše za drva, cambohe, košare ... Ker so izdelki izdelani iz naravnega materiala – lesa, njihova uporabnost ne pozna meja. Natančno narejeni opleti so namenjeni shranjevanju najrazličnejših živil in predmetov za vsakdanjo uporabo. 

Medtem ko je za Škofjo Loko značilen mali loški kruhek, pa je Selška dolina znana predvsem po dražgoškem kruhku, izdelovanje katerega med drugimi ohranja tudi Cirila Šmid. Izdeluje tradicionalne dražgoške kruhke z različnimi ročno oblikovanimi motivi. Najpogosteje izdeluje srca, ki jih tako kot druge oblike medenega peciva okrasi s cvetličnimi motivi planike, nageljnov, šmarnic, pšeničnih klasov …

Petruške so pravljična bitja, ki pod prsti Petre Vengar nastajajo v tehniki suhega polstenja. Mehkoba raznobarvne volne ter nazobčana igla, ki vlakna preprede in skrbno poveže, sta jo prevzeli že prvič, ko se je v waldorfski šoli srečala z omenjeno tehniko. Izdelki so preslikava lepot sveta, ki ga vidi in občuti okoli sebe. Petruška obožuje svojo družino, prijatelje, rože, drevesa in živali ter občuduje Zemljo; vse to ji vdihuje življenje, veselje in energijo, ki jih prinaša v človeška srca in domove.

V vzglavnikih in blazinah različnih velikosti, ki jih izdeluje Anita Eržen, so ujete dolgoletne izkušnje naših prednikov. Prevleke vzglavnikov so izdelane iz surovega bombaža in lanu, ki sta zračna in prijetna na dotik. Vzglavniki so polnjeni s primerno obdelanimi luščinami pire ali ajde, kar omogoča, da so prijetno hladni v vročih dneh in obdržijo anatomsko obliko. Po starem ljudskem izročilu nastajajo tudi grelne blazinice iz češnjevih pečk. Mnogi pozitivni učinki materialov vam zagotavljajo prijetno posteljno klimo ter miren in kvaliteten spanec.

Tatjana Švab ima prepoznaven pletilski izraz. Iz domače jezersko-solčavske volne izdeluje različne pletene izdelke, najbolj pa je znana po svojih pletenih otroških copatkih. Ustvarja v tehniki ročnega pletenja, kvačkanja in kuhane volne.

Anja Musek pri svojem delu mojstrsko prepleta rokodelsko in oblikovalsko znanje. Pod spretnimi rokami nastajajo unikatni polsteni izdelki, pri katerih poleg volne uporablja tudi svilo, lan in bombaž. Prepoznaven izčiščen slog vnaša v torbe, copate, nakit, šale v različnih tehnikah, blazine, polstena mila, polstene posode in marsikatere druge izdelke …